Osnutek slabega zakona bodo preverili v dobri praksi

Dravograd – Ministrstvo za zdravje bo na terenu preverilo, kako bi zakon o dolgotrajni oskrbi deloval v praksi. V urbanem okolju ga bo izvajal Zdravstveni dom Celje, v ruralnem Center za socialno delo Krško, v tako imenovanem semiruralnem okolju pa Koroški dom starostnikov iz Črneč pri Dravogradu. Izvajalce pilotnega projekta je ministrstvo izbralo na razpisu ter zanj skupaj namenilo 6,1 milijona evrov.

Koroški dom starostnikov z enotama v Črnečah in Slovenj Gradcu bo projekt, ki bo trajal dve leti, izvajal v šestih koroških občinah, zanj pa bodo dobili 1,7 milijona evrov. Izvajali ga bodo s šestindvajsetimi partnerji iz Mežiške doline, Dravograda in Slovenj Gradca, kjer sta v projekt vključena regijska bolnišnica in tamkajšnji center za socialno delo. Direktor Koroškega doma starostnikov Srečko Mlačnik je kritičen do osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ker je po njegovem preveč zdravstveno naravnan: »Zdravstveni del je nujen del zakona o dolgotrajni oskrbi, ne sme pa biti zadosten del. To je tisto, čemur želimo oporekati in dokazati, da imamo prav.« S sodelovanjem v projektu mu želijo dodati socialne vsebine, saj brez njih, denimo, v domovih za starejše ne bi bilo več nobene prireditve, iz njih bi izginile prijateljske skupine, v pozabo bi šel inovativni sistem kreditnih točk kot socialne valute in še več, kar stanovalcem dviga kvaliteto bivanja v domovih.



Pilotni projekt predvideva vzpostavitev enotne vstopne točke (na Koroškem bo v prostorih ravenskega zdravstvenega doma), kjer bo tričlanska komisija v sestavi socialni delavec, diplomirana medicinska sestra, fizioterapevt ali po potrebi delovni terapevt najprej prisluhnila željam uporabnika. O tem, kakšno obliko pomoči dejansko potrebuje, pa bo presojala po obisku doma. Uporabnikom bo na voljo pet stopenj pomoči, pri čemer četrta in peta stopnja pomoči že pomenita institucionalno varstvo. »Včasih nekdo potrebuje le drugačno posteljo, morda kakšno opiralo za hojo, ograjo na hodniku ali dodatno luč, svojci pa navodila, kako naj ravnajo s starejšim, ki potrebuje pomoč. S takšnim obiskom bomo rešili veliko problemov in podaljšali bivanje starejših v domačem okolju,« je prepričana vodja pilotnega projekta na Koroškem Marjana Kamnik, sicer vodja enote Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. »Osebni stik s posameznikom, ne samo vpogled v njegovo dokumentacijo, se nam zdi zelo pomemben,« pravi direktor Koroškega doma starostnikov Srečko Mlačnik.

Na Ravnah center, kot ga še ni

Koroški dom starostnikov želi s projektom postaviti temelje za Center Javornik, kot so na občini Ravne na Koroškem poimenovali moderni center za oskrbo starejših, kakršnega v Sloveniji še nimamo, z njim pa se bomo menda lahko pohvalili tudi v tujini. S tem razlogom sodeluje v projektu ravenski zdravstveni dom, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo v Slovenj Gradcu, kjer se je tamkajšnji zdravstveni dom za sodelovanje v pilotnem projektu moral prijaviti skupaj z domom za starejše iz Velenja. »Gre za Koroški projekt,« zagotavlja Srečko Mlačnik. »Hočemo, da ima nekaj od njega šest občin, in ne le ena,« nadaljuje Mlačnik in opozori, da želi Koroški dom starostnikov širiti svojo dejavnost na Ravne na Koroškem. »Ker smo pred leti brez pomislekov širili dejavnost v Slovenj Gradec, se nam zdi nelogično, da obstajajo pomisleki za širitev na Ravne. In še nekaj ... Slovenj Gradcu vsak mesec plačamo 17.000 evrov najemnine, da tam sploh lahko delamo.«



Center Javornik ne bo klasičen namestitveni dom za starejše, pač pa najnovejša oblika bivanja, saj bo sestavljen iz več pritličnih stavb, med seboj povezanih s pokritimi hodniki in zunanjo ulico. Pravzaprav bo mesto v malem, saj bo stanovalcem in dnevnim obiskovalcem ponujal najrazličnejše storitve; od fizioterapije, frizerskega salona, pedikure, kavarnice s slaščičarno, samopostrežno prodajalno in trafiko. Center bo razpolagal tudi z oskrbovanimi stanovanji, postal naj bi še dom za invalide, mlajše od 65 let.

Center bo imel tri tisoč kvadratnih metrov površin. Zagotovo ga bodo zgradili na Javorniku, a dokončne lokacije še niso določili. Prvotno so ga načrtovali ob vstopu v naselje, po novem pa je v igri tudi lokacija ob propadajočem javorniškem dvorcu. Ravenski župan Tomaž Rožen je povedal, da so načrti za center pripravljeni, čakajo le še na razpis ministrstva, ki pa naj ne bi bil objavljen pred koncem leta. Naložba bo vredna več kot osem milijonov evrov, zanjo pa naj bi dobili izdatna evropska sredstva.

Oskrbovalke več zaslužijo čez mejo

V Koroškem domu starostnikov so prepričani, da bo pomoč na domu v različnih oblikah čez leta vseprisotna. »To je prihodnost. A v ozadju pametnih telefonov, ki bodo opozarjali, da nekdo potrebuje pomoč, bodo vedno morali stati ljudje, ki bodo klice sprejemali in se nanje odzivali,« je prepričan Mlačnik. Trdi tudi, da bo za takšnimi centri moral stati javni interes, saj so bile vse druge oblike doslej za uporabnike drage, vodila pa jih je želja po zaslužku. Ta je velik problem, tudi ko gre za kadre. Že zdaj se jim na razpise za prosta delovna mesta ne oglasi tako rekoč nihče, za nov projekt pa bodo potrebovali kar sedemnajst dodatnih sodelavcev. Večina kadrov se raje odloča za bolje plačano delo v sosednji Avstriji. Razlike v plačilu so velike. Oskrbovalka v domu za starejše pri nas za delo v turnusu tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih zasluži 700 evrov, čez mejo skoraj enkrat več, okoli 1300 evrov. V Koroškem domu starostnikov opozarjajo, da bo morala država v prihodnje več denarja nameniti za dolgotrajno oskrbo. »Ne samo pri nas, kjer domska oskrba v povprečju stane okoli tisoč evrov, nikjer na svetu si ne moreš doma plačati s pokojnino,« pravi Srečko Mlačnik.