Pahor bo razpisal volitve za 24. april
Predsednik republike Borut Pahor je danes, po pogovorih z vodji poslanskih skupin Desusa, italijanske in madžarske narodne skupnosti ter LMŠ, sklenil posvetovanja v državnem zboru, so sporočili iz njegovega urada. V zadnjih dneh se je sicer ločeno srečal z vodji vseh poslanskih skupin.
Pahor se je po posvetovanjih odločil, da bo v februarju 2022 podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možni datum, in sicer 24. april 2022. Poročali smo že, da prevladuje soglasje tako v koaliciji kot opoziciji, da je ta najprimernejši za izvedbo rednih parlamentarnih volitev in da mu je naklonjen tudi predsednik republike.
Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile sicer predčasne, so bile 3. junija 2018.
DZ kmalu tudi o namestniku predsednika računskega sodišča in Svetliču
Po posvetovanjih Pahor ugotavlja tudi, da se za namestnika predsednika računskega sodišča obeta širša politična podpora. Če bo to mogoče potrditi v začetku prihodnjega tedna, bo predlog kandidatke oziroma kandidata za to funkcijo v prihodnjem tednu tudi poslal v državni zbor.
Po tokratnih pogovorih z vodji poslanskih skupin ostaja Pahor prepričan tudi, da ima dr. Rok Svetlič še vedno zadostno podporo za izvolitev v državnem zboru.
Kot je znano, je bilo nazadnje glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika preloženo na eno od prihodnjih sej. Kandidat za ustavnega sodnika namreč za izvolitev potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, ki pa bi jih bilo ob odsotnosti dveh poslancev Desusa in obstrukciji dela opozicije težko zagotoviti. Preložitev glasovanja je predlagal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Zorčič bi raje predčasne volitve
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič po poročanju STA je zadovoljen, da je Pahor po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin izbral prvi možni datum za redne volitve, 24. april. »Seveda pa bi bilo glede na stanje v državi bolje, če bi bile volitve prej, torej ne redne volitve, ampak predčasne,« je povedal v izjavi v državnem zboru.
Meni namreč, da si ne samo opozicija, ampak tudi večina državljank in državljanov želi predčasnih volitev. Seveda je pa to odvisno od tega, koliko časa bo ta vlada uživala podporo v državnem zboru, je dodal.
Zase je ponovil, da se je odločil, da ne gre v nobeno od parlamentarnih strank, ki so danes v DZ. »Sodelujem pri nastajanju neke platforme, in če bo to nekoč stranka, bom jaz samo eden od 200 ustanovnih članov te stranke, ne bom pa imel nobene svoje stranke,« je pojasnil.
Tudi Levica za predčasne volitve
Ob odločitvi predsednika države Boruta Pahorja, ki je za redne parlamentarne volitve izbral prvi možni datum, 24. april, vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec poudarja, da bi morale biti volitve čim prej, torej predčasne. Prepričan je, da je vsak dan aktualne vlade »škoda ne samo za državo, ampak tudi za prihodnost in možnost obnove te države«.
Vatovec meni, da je tudi že pretekel čas, ko bi trenutna vlada morala oditi. Po njegovih besedah so v opoziciji prepričani, da so edina prava rešitev predčasne volitve. »Kar se tiče rednega roka, pa se seveda lahko vsi strinjamo, da mora biti ta prvi možni,« je dejal.
V opoziciji bodo po njegovih napovedih naredili vse in uporabili vsa orodja, ki jih imajo na razpolago, da dosežejo predčasne volitve.
Golubović: Vsak dan odlašanja z volitvami je dan, ko gremo v finančno in zdravstveno katastrofo
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je dejal, da »vsak dan, ko odlašamo z volitvami, ko ta vlada ne prepusti upravljanja epidemije epidemiologom, je dan, ko gremo v finančno in zdravstveno katastrofo«. Datum je sicer za stranko sprejemljiv.
Ob morebitnih pomislekih, da bi lahko bila volilna udeležba na predlagan datum zaradi bližajočih se praznikov nižja, Golubovć poudarja, da tudi 11. julija čas poletnih dopustov ni zaustavil ljudi, ki so na referendumu zavrnili predlog novele zakona o vodah.
Hkrati je Golubović izpostavil še, da je država v izredno resni situaciji, ko se nam »pred očmi zaradi te vlade sesuva zdravstveni sistem, pa tudi javne finance niso v dobrem stanju«. Ob tem je vladi očital, da je samo v letih 2020 in 2021 naredila 7,5 milijarde minusa v javnih blagajnah. Zato bi volitve po njegovih besedah morale biti prej, že v nedeljo. Vlado je tudi pozval, da upravljanje epidemije prepusti stroki, v prvi vrsti epidemiologom.
Za SDS 24. april primeren datum za redne volitve
V SDS menijo, da je 24. april primeren datum, prav tako pa v skladu z zakonodajo, je danes dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. »Roki so seveda tudi še v nadaljevanju, ampak to je prvi možen rok, mi s tem nimamo težav,« je poudaril.
Na vprašanje, ali so ob tem še vedno možne predčasne volitve, pa je Krivec dejal, da si »lahko to pravljico še vedno vrtimo, ampak mislim, da je to samo pravljica«.
Ob tem, da bi bližina prvomajskih praznikov utegnila vplivati na udeležbo na rednih parlamentarnih volitvah, pa je Krivec poudaril, da so volitve pravica in dolžnost vsakega, zato bližina praznikov ne sme in ne more vplivati na volilno udeležbo.
Han: Ključ do predčasnih volitev ima koalicija in posamezniki, ki podpirajo to vlado
Ob odločitvi predsednika države Boruta Pahorja, ki je za redne parlamentarne volitve izbral prvi možen datum, 24. april, vodja poslancev SD Matjaž Han poudarja, da je Pahor napovedal le razpis volitev na prvi možen datum, kar da ne izključuje možnosti predčasnih volitev. Ključ do teh je v rokah koalicije in posameznikov, ki podpirajo vlado, meni.
Tudi v SD so se v okviru posvetovanj Pahorja s poslanskimi skupinami pogovarjali o možnem datumu volitev, je v današnji izjavi za medije pojasnil Han. Pahor je na posvetu dejal, da nima nobenega razloga, da ne bi parlamentarnih volitev razpisal na prvi možen datum. Ali je Pahor izbral prvi možen datum, ker je nezadovoljen z delovanjem sedanje vlade, pa je po besedah Hana treba vprašati Pahorja.
Da bi bližina prvomajskih praznikov morda vplivala na udeležbo na volitvah, Han ne verjame. Kot je pojasnil, so bili tudi ob referendumu o vodah podobni pomisleki, a je bila volilna udeležba dobra. »Mislim, da je ta vlada nakopičila toliko problemov v tej državi, da kadarkoli bodo volitve, bodo ljudje šli na volitve in je naša dolžnost, da jih k temu tudi pozovemo,« je še prepričan Han.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je za STA ocenil, da bi bilo bolje, če bi bile naslednje redne parlamentarne volitve pozneje kot 24. aprila. Med razlogi za to oceno omenja epidemiološke razmere, pa tudi ljudje bi bili po njegovih besedah »bolj umirjeni, saj bi bili vmes prvomajski prazniki«.
Glede možnosti predčasnih volitev pa meni, da bi bile kot slepo črevo, saj bi jih imeli le nekaj tednov pred rednimi.
