Pazljivo pri izdatkih, elektrifikacija prometa, manj birokracije

Javnofinančna in reformna priporočila EU v znamenju pospešenega slovesa od fosilnih goriv in zelene preobrazbe.
Fotografija: Po priporočilih evropske komisije bi v Sloveniji morali uravnotežiti davčno »mešanico«, da bo bolj zeleno usmerjena in prijazna gospodarski rasti. FOTO: François Lenoir/Reuters
Odpri galerijo
Po priporočilih evropske komisije bi v Sloveniji morali uravnotežiti davčno »mešanico«, da bo bolj zeleno usmerjena in prijazna gospodarski rasti. FOTO: François Lenoir/Reuters

Evropska komisija v danes objavljenih reformnih in javnofinančnih priporočilih pričakuje od Slovenije, da bo prihodnje leto po politiki fiskalne podpore v letih 2020–2022 zagotovila rast izdatkov, skladen z nevtralno držo.

Upoštevati bi morala nadaljevanje začasne in usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so zaradi cen energije najbolj ranljiva, pa pomoč beguncem iz Ukrajine. Po oceni Bruslja bi Slovenija morala biti pripravljena prilagajati izdatke položaju, kot se bo razvijal.

Tudi za obdobje po 2023 bi Slovenija po oceni Bruslja morala voditi preudarno fiskalno politiko. Zagotoviti bi morala dolgoročno vzdržnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne nege. Priporočajo tudi ukrepe, ki bi nadomestili zmanjšanje prihodkov z nedavnim znižanjem davčne obremenitve dela. Uravnotežili naj bi tudi davčno »mešanico«, da bo bolj zeleno usmerjena in prijazna gospodarski rasti.

Po ocenah analitikov evropske komisije bi davčni izpad v Sloveniji lahko nadomestili z višjimi okoljskimi davki, predvsem v transportu, pa tudi z višjo obdavčitvijo nepremičnega premoženja. Z njo ima Slovenija razmeroma nizek prihodek, 0,5 odstotka BDP, povprečje v EU pa je 1,2 odstotka.

Manj Rusije in več zelene energije

V evropski komisiji sodijo, da bi Slovenija morala razširiti javne naložbe za zeleno in digitalno preobrazbo ter energetsko varnost, vključno z uporabo instrumenta za okrevanje, novega programa REPowerEU (odpravljanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv) in drugih skladov EU. 

Po bruseljskih priporočilih bi Slovenija morala diverzificirati uvoz fosilnih goriv in zmanjšati odvisnosti od njih, predvsem s pospešitvijo razmeščanja obnovljivih virov in nadaljnjim poenostavljanjem postopkov za pridobitev dovoljenj. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters
Po bruseljskih priporočilih bi Slovenija morala diverzificirati uvoz fosilnih goriv in zmanjšati odvisnosti od njih, predvsem s pospešitvijo razmeščanja obnovljivih virov in nadaljnjim poenostavljanjem postopkov za pridobitev dovoljenj. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters

Po bruseljskih priporočilih bi Slovenija morala diverzificirati uvoz fosilnih goriv in zmanjšati odvisnosti od njih, predvsem s pospešitvijo razmeščanja obnovljivih virov in z nadaljnjim poenostavljanjem postopkov za pridobitev dovoljenj. Intenzivirati bi tudi morali izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, zlasti v stavbah, elektrificirati promet, zagotoviti zadostne zmogljivosti energetskega omrežja in v luči močne odvisnosti od ruskega plina tudi povezave s sosednjimi državami.

Pohiteti s kohezijo

Od Slovenije pričakujejo, da izpolnjuje reformne mejnike iz načrta za okrevanje in predloži programske dokumente za izvajanje kohezije v proračunskem obdobju 2021–2027.

image_alt
Kot Evropejka sem ponosna na val solidarnosti v vseh državah

V analizi uresničevanja priporočil iz prejšnjih let, ki so zadevala podobna področja, so ugotavljali nekaj napredka. Pri izvajanju priporočila iz leta 2019 glede izvajanja privatizacije po obstoječih načrtih pa ni bilo nobenega napredka, so ugotovili.

Tudi v letošnji analizi pišejo, da bi morali zagotoviti, da velika navzočnost ali prevlada državnih podjetij ali podjetij pod nadzorom države v nekaterih nestrateških sektorjih ne bo spodkopavala vstopa na trg in konkurence. Ta podjetja bi tudi morala poslovati po sprejetih standardih korporativnega upravljanja.

Proračunska pravila spet zamrznjena

V današnjem svežnju evropskega semestra je Slovenija po oceni Bruslja med 17 državami članicami, ki na področju proračunskih pravil ne izpolnjujejo merila glede javnofinančnega primanjkljaja.

Evropska komisija je sicer predlagala, da bi izjemo, ko ne veljajo proračunska pravila EU, podaljšali še v leto 2023. Najprej je bila sprejeta po izbruhu pandemije covida-19 leta 2020. Vzroki za dodatno podaljšanje so vojna v Ukrajini, visoke cene energije in ozka grla v dobavnih verigah.

Preberite še:

Komentarji: