Po 50 letih kmalu spet z vlakom iz Kočevja v Ljubljano
Od 1. oktobra bo Kočevje z Ljubljano spet povezano z rednim potniškim prometom
Odpri galerijo
Kočevska železniška postaja bo kmalu zaživela. Foto Simona Fajfar
Kočevje – Prvega oktobra bodo slovesno odprli prenovljeno železniško progo med Kočevjem in Grosupljem, dan kasneje bo stekel redni potniški promet. S tem bo končana obnova 49 kilometrov dolge proge, ki je trajala kar 12 let. Zanjo so porabili sto milijonov evrov.
»Potniški vlaki bodo med Grosupljem in Kočevjem vozili od ponedeljka do petka, ne pa ob sobotah, nedeljah in praznikih,« pravijo na Slovenskih železnicah, kjer imajo vozni red že pripravljen. Vsak dan bo vozilo osem parov vlakov, med njimi tudi dizelski stadler flirt, ki je nov na naših tirih. Do konca leta jih bo po slovenskih tirih vozilo pet.
Za pot med Kočevjem in Grosupljem bodo vlaki potrebovali 50 minut, ustavljali pa se bodo na desetih postajah: Grosuplje, Slivnica, Čušperk, Dobrepolje, Velike Lašče, Ortnek, Žlebič, Ribnica, Stara Cerkev in Kočevje. V Grosuplju bo treba za pot do Ljubljane prestopiti, ker je preobremenjeno za nov direktni vlak. Vožnja od Grosuplja do Ljubljane traja okoli 20 minut, tako da bo sama vožnja med Kočevjem in Ljubljano trajala uro in deset minut.
Cena enosmerne vozovnice med Grosupljem in Kočevjem bo 4,30 evra, vendar Slovenske železnice različnim segmentom potnikov ponujajo številne ugodne ponudbe. Koliko potnikov se bo vozilo po prenovljeni progi, ni znano, velja pa ocena, da se bodo številni delovni migranti – s kočevsko-ribniškega območja se vsak dan vozi na delo v Ljubljano od 2500 do 3000 ljudi – odločili za vožnjo z vlakom tudi zaradi razmer na cesti Kočevje–Ljubljana, ki velja za eno nevarnejših regionalnih cest.
Obnova železniške proge med Kočevjem in Grosupljem se je začela leta 2008 in je potekala v treh fazah. Najprej so obnovili 26,8 kilometra dolg odsek Grosuplje–Ortnek, sledili sta obnova 9,2 kilometra dolgega odseka Ortnek–Ribnica in ureditev postaje Ribnica ter postajališča Žlebič.
Med letoma 2016 in 2018 je država nadaljevala drugo etapo druge faze, to je obnovo 12,1-kilometrskega odseka Ribnica–Kočevje, kjer so uredili tudi železniške postaje Kočevje, Ribnica, Ortnek, Dobrepolje in postajališča Stara Cerkev, Čušperk ter Spodnja Slivnica. V zadnji, tretji fazi pa so med letoma 2019 in 2020 izvedli signalnovarnostna in telekomunikacijska dela v vrednosti 20,6 milijona evrov.
S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila prvotno zgrajena v letu dni, med 22. majem 1892 in 24. julijem 1893. Glavni vzrok za gradnjo železniške povezave do Kočevja so bile potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
Ob ugašanju rudnika in vedno manjšem številu potnikov je zadnji redni potniški vlak v Kočevje pripeljal aprila 1968. Za tem je vozil le do Velikih Lašč, leta 1971 pa je bil promet na kočevski progi za potniški promet dokončno ukinjen. Kako dotrajana je bila proga, pove podatek, da je bila pred obnovo največja dovoljena hitrost vlakov od 20 do 50 kilometrov na uro.
Vse do začetka obnove pa je potekal tovorni promet, ki so ga kmalu po obnovi odseka od Grosuplja do Ortneka uvedli nazaj. Zdaj tovorni vlaki preskrbujejo gospodarstvo s surovinami na železniških postajah Škofljica, Grosuplje, Ortnek, Ribnica in Kočevje. Od januarja do vključno julija letos je bilo naloženih 148 vagonov, od tega 121 vagonov na postaji Kočevje. Prevažajo predvsem hlode, ki so jih letos prepeljali 5120 ton. Z vlaki preskrbujejo dvakrat na teden tudi blagovne rezerve v Ortneku.
»Predvidevamo, da se bo število prevozov postopoma povečevalo in doseglo 1000 vagonov na leto oziroma 33.000 ton blaga,« pravijo na Slovenskih železnicah in dodajajo: »Število prevozov bi se vsekakor lahko še povečalo, tudi s preusmeritvami s ceste na železnico, vendar bi za to potrebovali tudi spodbude (subvencije), tako kot v drugih evropskih državah.«
»Potniški vlaki bodo med Grosupljem in Kočevjem vozili od ponedeljka do petka, ne pa ob sobotah, nedeljah in praznikih,« pravijo na Slovenskih železnicah, kjer imajo vozni red že pripravljen. Vsak dan bo vozilo osem parov vlakov, med njimi tudi dizelski stadler flirt, ki je nov na naših tirih. Do konca leta jih bo po slovenskih tirih vozilo pet.
Za pot med Kočevjem in Grosupljem bodo vlaki potrebovali 50 minut, ustavljali pa se bodo na desetih postajah: Grosuplje, Slivnica, Čušperk, Dobrepolje, Velike Lašče, Ortnek, Žlebič, Ribnica, Stara Cerkev in Kočevje. V Grosuplju bo treba za pot do Ljubljane prestopiti, ker je preobremenjeno za nov direktni vlak. Vožnja od Grosuplja do Ljubljane traja okoli 20 minut, tako da bo sama vožnja med Kočevjem in Ljubljano trajala uro in deset minut.
Nov stadler flirt, ki bo vozil tudi po kočevski progi. Foto Miško Kranjec
Cena enosmerne vozovnice med Grosupljem in Kočevjem bo 4,30 evra, vendar Slovenske železnice različnim segmentom potnikov ponujajo številne ugodne ponudbe. Koliko potnikov se bo vozilo po prenovljeni progi, ni znano, velja pa ocena, da se bodo številni delovni migranti – s kočevsko-ribniškega območja se vsak dan vozi na delo v Ljubljano od 2500 do 3000 ljudi – odločili za vožnjo z vlakom tudi zaradi razmer na cesti Kočevje–Ljubljana, ki velja za eno nevarnejših regionalnih cest.
Potniški vlaki bodo med Grosupljem in Kočevjem vozili od ponedeljka do petka, ne pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Obnova železniške proge med Kočevjem in Grosupljem se je začela leta 2008 in je potekala v treh fazah. Najprej so obnovili 26,8 kilometra dolg odsek Grosuplje–Ortnek, sledili sta obnova 9,2 kilometra dolgega odseka Ortnek–Ribnica in ureditev postaje Ribnica ter postajališča Žlebič.
Med letoma 2016 in 2018 je država nadaljevala drugo etapo druge faze, to je obnovo 12,1-kilometrskega odseka Ribnica–Kočevje, kjer so uredili tudi železniške postaje Kočevje, Ribnica, Ortnek, Dobrepolje in postajališča Stara Cerkev, Čušperk ter Spodnja Slivnica. V zadnji, tretji fazi pa so med letoma 2019 in 2020 izvedli signalnovarnostna in telekomunikacijska dela v vrednosti 20,6 milijona evrov.
Zadnji potniški vlak aprila 1968
S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila prvotno zgrajena v letu dni, med 22. majem 1892 in 24. julijem 1893. Glavni vzrok za gradnjo železniške povezave do Kočevja so bile potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
Ob ugašanju rudnika in vedno manjšem številu potnikov je zadnji redni potniški vlak v Kočevje pripeljal aprila 1968. Za tem je vozil le do Velikih Lašč, leta 1971 pa je bil promet na kočevski progi za potniški promet dokončno ukinjen. Kako dotrajana je bila proga, pove podatek, da je bila pred obnovo največja dovoljena hitrost vlakov od 20 do 50 kilometrov na uro.
Vozni red je že pripravljen. Foto Simona Fajfar
Vse do začetka obnove pa je potekal tovorni promet, ki so ga kmalu po obnovi odseka od Grosuplja do Ortneka uvedli nazaj. Zdaj tovorni vlaki preskrbujejo gospodarstvo s surovinami na železniških postajah Škofljica, Grosuplje, Ortnek, Ribnica in Kočevje. Od januarja do vključno julija letos je bilo naloženih 148 vagonov, od tega 121 vagonov na postaji Kočevje. Prevažajo predvsem hlode, ki so jih letos prepeljali 5120 ton. Z vlaki preskrbujejo dvakrat na teden tudi blagovne rezerve v Ortneku.
V najboljših letih so po progi na leto prepeljali 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
»Predvidevamo, da se bo število prevozov postopoma povečevalo in doseglo 1000 vagonov na leto oziroma 33.000 ton blaga,« pravijo na Slovenskih železnicah in dodajajo: »Število prevozov bi se vsekakor lahko še povečalo, tudi s preusmeritvami s ceste na železnico, vendar bi za to potrebovali tudi spodbude (subvencije), tako kot v drugih evropskih državah.«
