»Sprejeli smo odgovornost, da do študijskega leta 2027/28 vpišemo prvo generacijo študentov medicine na naši univerzi,« je napovedala rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar, ki je danes v Kopru s predsednikom vlade Robertom Golobom podpisala pismo o nameri za ustanovitev tretje medicinske fakultete v Sloveniji.

Golob napovedal podpis dogovora za medicinsko fakulteto v Kopru

»Na naši univerzi smo se v zadnjih letih vpeli v globalni univerzitetni prostor, smo člani evropske univerzitetne mreže Transform4Europe, imamo številne partnerje, ki nam bodo pomagali pri zasnovi študijskih programov,« je rektorica odgovorila na vprašanje, kako se bodo lotevali izzivov, tudi kadrovskih. O prevladujoči skepsi v strokovnih krogih glede zmožnosti zagotavljanja kakovostnega programa, ki bi bil primerljiv z ljubljansko in mariborsko medicinsko fakulteto, pa je dejala, da dvomi lahko obstajajo, a so na primeru ustanovitve raziskovalnega inštituta Innorenew, ki se ukvarja s preučevanjem lesa, dokazali, da zmorejo, česar se lotijo.

»Ko so leta 2013 naši predstavniki prišli na resorno ministrstvo, nam nihče ni verjel, da nam bo uspelo, danes, 11 let pozneje, Innorenew zaposluje več kot 60 strokovnjakov iz gradbenega ekosistema in zaradi tega javne univerze nimajo nič manj svojih zaposlenih. Postali smo tako uspešni, da nam je evropska komisija priznala odličnost na tem področju in podelila vodenje vzpostavitve akademije novega evropskega Bauhausa. To je dokaz, da ko se česa lotimo, to storimo z vso odgovornostjo. Enako bo pri programu medicine,« je zatrdila. »Čaka pa nas veliko izzivov, trdega dela, polen pod nogami, a tega se ne bojimo,« je dodala in se zahvalila podpori lokalni skupnosti.

Univerza se je zavezala, da bo zaprosila za akreditacijo magistrskega študija medicine, vlada pa bo tedaj v okviru naložbe v novo stavbo fakultete za vede o zdravju zagotovila dodatna sredstva. FOTO: Nataša Čepar/Delo

S podpisom pisma o nameri se je univerza zavezala, da bo do aprila 2025 na nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu posredovala vlogo za akreditacijo magistrskega študija medicine, vlada pa bo tedaj v okviru naložbe v novo stavbo fakultete za vede o zdravju zagotovila dodatna sredstva za opremo za izobraževalno in raziskovalno dejavnost s področja medicine.

Premier najbolj računa na Univerzo na Primorskem

»Vzdušje je tukaj tipično primorsko. Verjamem, da bo tudi medicina mogoče bolj prijazna, v primerjavi s tem, kar spremljamo po Sloveniji. A šalo na stran, zdravstvo je prva prioriteta te vlade, to bom stalno ponavljal,« je ob tem povedal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah gre za pomemben razvojni prispevek, ki dokazuje, kako pomembno je bilo pred dobrimi dvajsetimi leti ustanoviti Univerzo na Primorskem. »Ta je malo drugačna od tega, kar vidimo v Ljubljani in Mariboru, bolj je povezana z lokalno skupnostjo, toliko bolj trdna, zato se lahko razvija bolj sonaravno in inovativno.«

Kot je poudaril, bo študij medicine uvrščen na novo fakulteto za vede o zdravju, ki je že bila načrtovana. »Niso najprej čakali na denar in potem razmišljali, kako ga porabiti, ampak so najprej realizirali en projekt in ga nadgradili s tistim, kar v Sloveniji zdaj najbolj potrebujemo,« je poudaril. »Trudili smo se, da bi povečali število vpisnih mest, investicija se začenja v Ljubljani, zagotovljen je denar, da bi se podobno lahko zgodilo tudi v Mariboru, ampak verjamem, da se bo največji napredek zgodil tukaj, na Univerzi na Primorskem,« je še dejal premier.

V načrtu 100 vpisnih mest

»Kot veste, zdravnikov v zdravstvenem sistemu primanjkuje, to dokazujejo tudi številke, saj imamo 3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, kar je veliko manj kot je povprečje v EU ali OECD. Ena od prioritet mojega mandata je povečanje dostopnosti zdravstva in eden od načinov je zagotavljanje kadra,« je komentirala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki se zaradi tega veseli študijskega leta 2027/28, ko bo prvi vpis na novo medicinsko fakulteto. V načrtu je 100 vpisnih mest. Kot je povedala, bodo profesorji prihajali iz lokalnega okolja, kjer je poleg izolske splošne bolnišnice tudi Ortopedska bolnišnica Valdoltra.

Verjamem, da imamo v Sloveniji postavljene standarde kakovosti študija, kot imamo standarde v zdravstvu, tako da popolnoma zaupam Univerzi na Primorskem,« je odgovorila na pomisleke glede zmožnosti zagotavljanja primerljive ravni študija kot na ljubljanski in mariborski medicinski fakulteti. O tem, da bi izolska bolnišnica postala klinični center, pa je dejala, da za zdaj o tem ne razmišljajo.

Naložba, težka 18 milijonov evrov

Pobudo za novo medicinsko fakulteto, ki je prišla s strani Univerze na Primorskem, je pozdravil tudi Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Kot resorno ministrstvo sicer sofinancirajo naložbo v novo stavbo, pri čemer levji delež prispeva ministrstvo za zdravje v okviru zakona o investicijah v zdravju do leta 2031, nekaj bo prispevala tudi univerza, skupna vrednost pa znaša 18 milijonov evrov. Poudaril je, da je na istem razpisu, kot je bila uspešna primorska univerza, prejela denar tudi Univerza v Mariboru, ki tudi že pripravlja projekt izgradnje nove stavbe za Fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru.

»Izpostavil bi skrb obstoječih dveh medicinskih fakultet v Ljubljani in Mariboru - kaj to pomeni za njihove projekte. V Ljubljani že poteka izgradnja stavbe nove medicinske fakultete, načrtujejo še dve lokaciji, na Zaloški in Korytkovi. Sredstva za povečanje kapacitet Fakultete za medicino v Mariboru so na voljo, težave so pri umeščanju v prostor in pripravi dokumentacije. Niti en projekt za ostali dve fakulteti ne bo ogrožen niti z enim evrom,« je zagotovil.

Dejal je tudi, da podpira napor obeh fakultete za dodatna vpisan mesta, vendar je potrebno zagotoviti tudi dodatne prostore. Poudaril je še, da bodo tudi od ljubljanske in mariborske fakultete  zahtevali časovnico za povečevanje vpisnih mest.   lede skrbi za kakovost študija na primorski univerzi pa je povedal, da se spominja identične skepse in nasprotovanja ob ustanavljanju mariborske medicinske fakultete.

Izziv za celotno regijo

»Iskreno, po srcu sem Primorec in težko spremljam to, kar se dogajalo s Primorsko v preteklih desetletjih, ko je počasi pešala in postala tretja regija Slovenije, predvsem v gospodarstvu. Vendar vidim v razvoju znanosti in znanja poseben izziv,« je dejal Dorijan Marušič, predstavnik vladnega strateškega sveta za zdravstvo. Po njegovem bo, če bo univerzi uspelo pripraviti študijski program, to pomenilo pomemben preskok navzgor, tudi z vidika celotne regije.

Na pomisleke glede kakovosti študija odgovarja, da gre za že videno. »V svoji karieri sem bil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje, ko so postavljali medicinska fakulteto v Mariboru, in ne predstavljam si, da bi Štajerci takrat pritiskom popustili in bi danes imeli le eno medicinsko fakulteto,« je podčrtal. Optimist je tudi, kar se kadra tiče, saj je univerza močno vpeta v evropski prostor in ima povezave z drugimi univerzami, poleg tega je pripravljeno pomagati tudi kar nekaj slovenskih strokovnjakov s tega področja, ki deluje v tujini.

»Že ob ustanovitvi Univerze na Primorskem, pred več kot 20 leti, smo znotraj Splošne bolnišnice Izola razmišljali o ustanovitvi medicinske fakultete. V času turistične sezone, od aprila do oktobra, namreč izolska bolnišnica postane praktično prvi zdravstveni center v državi. V Izolo v tem času vozijo tudi turiste s hrvaške Istre, ki potrebujejo bolnišnično pomoč,« pojasni primorski poslanec Felice Žiža, ki je obenem tudi nekdanji strokovni direktor izolske bolnišnice. Ta ima trenutno težave na področju posameznih specializacij, kot so nevro-, kardio- in torakalna kirurgija, delno tudi nekatere internistične dejavnosti. »O tem, da bi bolnišnico razvili v smeri kliničnega centra, smo zato že dolgo razmišljali, in če bo fakulteta zraven, bo to lažje,« je komentiral. Prepričan je, da bodo na začetku bodo zagotovo potrebni dogovori z drugimi fakultetami. 

Izolska bolnišnica pozdravlja načrte

»Mislim, da je še ena medicinska fakulteta potrebna,« je jasen tudi Tomaž Gantar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola. Pobude za povečanje vpisnih mest na obstoječih fakulteta so bile po njegovih besedah že večkrat, a niso bile uspešne. Dvomov pri tem nima, tudi z vidika staranja prebivalstva, kjer je Slovenija v še kako neugodnem položaju in bo zdravnike potrebovala. Do prvih diplomantov pa bo z današnje perspektive moralo miniti več kot deset let. »Smo zelo uspešna, dobro opremljena in razvojno naravnana bolnišnica, s širitvenimi načrti. Imamo torej vse možnosti, da postanemo primerna učna bolnišnica za medicinsko fakulteto. Imamo tudi dovolj časa, da se na to prilagodimo,« zatrdi. Po sogovornikovi oceni je že danes pri njih zaposlenih kar nekaj doktorjev znanosti, pri čemer bo zagotovo zanimiva tudi za mlade zdravnike oziroma ambiciozen kader, ki si bo želel akademske kariere.