Policija na vseh področjih ocenjena slabše
Leto epidemije pustilo posledice tako pri delu policije kot pri zaupanju državljanov v naš največji represivni organ.
Odpri galerijo
Za policisti je zaradi epidemije težko leto, so poudarili ob predstavitvi letnega poročila. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vodstvo policije ne skriva, da jih rezultati ankete o zaupanju državljanov v delo policije, čeprav so jih do določene mere pričakovali, niso pustili ravnodušnih. Za njimi pa je težko leto, so poudarili ob predstavitvi poročila dela policije v lanskem letu.
Vsaki dve leti izvajajo anketo o zadovoljstvu z delom slovenske policije, rezultati pa so bili do letošnje ankete načeloma spodbudni oziroma so nakazovali trend vse večjega zaupanja državljanov v največji represivni organ.
Tokrat pa je na prav vseh področjih 11.140 sodelujočih delo in zaupanje v policijo ocenilo slabše kot leta 2018.
Generalni direktor policije Anton Olaj pravi, da so rezultate vzeli resno, globoko pa verjame, da je epidemija ključno prispevala k spremenjeni percepciji ljudi do stanja v družbi.
Zadnje leto so policijo zaznamovale tudi kadrovske rošade, ki so v javnosti sprožile precej nejevolje, celo zgražanja, predvsem da gre za politično kadrovanje oziroma izključevanje tistih, ki niso povšeči aktualni politiki. Ali je in v kakšni meri je tudi to vplivalo na mnenje ljudi, niso pojasnili.
Tomaž Pečjak, namestnik generalnega direktorja Policije, je povedal le, da rezultati dela kažejo drugačno sliko, kot jo zrcali javno mnenje, saj se je statistika nagnila v korist njihovemu delu v primerjavi z letom 2019. A kljub temu so, kot pravi, rezultate vzeli zelo resno in takoj pristopili k ukrepanju. Rezultate so obravnavali z vsemi direktorji PU in sprejeli posamezne ukrepe, ki temelji predvsem na skrbi za povrnitev ugleda policije v javnosti.
Podrobneje o ukrepih je predstavil le večjo vključenost policije v lokalno okolje, saj da je bilo področje poznavanja dela vodij policijskega okoliša ocenjeno kot najslabše. Večji poudarek bo tudi na prijaznosti, ustrezni komunikaciji in postopku policistov.
Kot je epidemija covida-19 zaznamovala celotno družbo, je imela velik vpliv tudi na delo policije v lanskem letu. Izredne okoliščine so bile predvsem na področju preprečevanja širjenja virusa in nadzora vladnih ukrepov, medtem ko so morali po drugi strani še naprej opravljati klasična policijska dela.
Med epidemijo je policija dobila nove naloge, in sicer nadzor odrejene karantene ter izdajanje in vročanje potrdila o napotitvi v karanteno na domu, nadzor ukrepa nošenja maske, upoštevanje epidemiološke oziroma policijske ure in podobno.
Javnost je bila večkrat kritična tako do protikoronskih ukrepov kot do ravnanj vlade na splošno. Prav zato je bilo lani kljub prepovedi kar 400 javnih shodov, to pa je terjalo večjo angažiranost policije. Večkrat so morali vpoklicati tudi posebno enoto.
A so ne glede na otežene razmere morali fantje in dekleta v modrem še naprej skrbeti za javni red in mir, odkrivanje in preprečevanje kriminalitete, nadzirati prometno varnost, opravljati mejno kontrolo, preprečevati nelegalne migracije …
Spremenjene razmere so vplivale, sicer ni jasno, koliko na posameznem področju, tudi na statistiko. Prometnih nesreč s smrtnim izidom, kot je znano, je bilo najmanj v zgodovini Slovenije, nekoliko je upadlo tudi število kaznivih dejanj. Lani so jih obravnavali 53.485, leto prej pa 55.120. Delež preiskanih kaznivih dejanj pa ostaja skoraj enak, in sicer 50-odstoten.
Če v zadnjem desetletju policisti niso obravnavali niti enega prekrška glede zakona o nalezljivih boleznih, pa je bila lani situacija povsem drugačna, saj so s tega področja obravnavali kar 30.439 primerov. Prav zato je lani število kršitev s področja s javnega reda poskočilo na skupno 45.643, medtem ko so jih leto prej obravnavali le 16.973. Na skoraj enaki ravni kot leto prej (18.302) pa je bilo število obravnavanih prekrškov po zakonu o javnem redu in miru – lani so zaznali 18.659 kršitev.
Policija bo še naprej krepila odprtost, varnost pa bodo zagotavljali z manj represivnimi ukrepi, so še poudarili.
Vsaki dve leti izvajajo anketo o zadovoljstvu z delom slovenske policije, rezultati pa so bili do letošnje ankete načeloma spodbudni oziroma so nakazovali trend vse večjega zaupanja državljanov v največji represivni organ.
Tokrat pa je na prav vseh področjih 11.140 sodelujočih delo in zaupanje v policijo ocenilo slabše kot leta 2018.
Generalni direktor policije Anton Olaj pravi, da so rezultate vzeli resno, globoko pa verjame, da je epidemija ključno prispevala k spremenjeni percepciji ljudi do stanja v družbi.
Več bo stika na lokalnem nivoju
Zadnje leto so policijo zaznamovale tudi kadrovske rošade, ki so v javnosti sprožile precej nejevolje, celo zgražanja, predvsem da gre za politično kadrovanje oziroma izključevanje tistih, ki niso povšeči aktualni politiki. Ali je in v kakšni meri je tudi to vplivalo na mnenje ljudi, niso pojasnili.
Tomaž Pečjak, namestnik generalnega direktorja Policije, je povedal le, da rezultati dela kažejo drugačno sliko, kot jo zrcali javno mnenje, saj se je statistika nagnila v korist njihovemu delu v primerjavi z letom 2019. A kljub temu so, kot pravi, rezultate vzeli zelo resno in takoj pristopili k ukrepanju. Rezultate so obravnavali z vsemi direktorji PU in sprejeli posamezne ukrepe, ki temelji predvsem na skrbi za povrnitev ugleda policije v javnosti.
Podrobneje o ukrepih je predstavil le večjo vključenost policije v lokalno okolje, saj da je bilo področje poznavanja dela vodij policijskega okoliša ocenjeno kot najslabše. Večji poudarek bo tudi na prijaznosti, ustrezni komunikaciji in postopku policistov.
Letno poročilo
Kot je epidemija covida-19 zaznamovala celotno družbo, je imela velik vpliv tudi na delo policije v lanskem letu. Izredne okoliščine so bile predvsem na področju preprečevanja širjenja virusa in nadzora vladnih ukrepov, medtem ko so morali po drugi strani še naprej opravljati klasična policijska dela.
Policija je bila lani navzoča na kar 400 protestih. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Med epidemijo je policija dobila nove naloge, in sicer nadzor odrejene karantene ter izdajanje in vročanje potrdila o napotitvi v karanteno na domu, nadzor ukrepa nošenja maske, upoštevanje epidemiološke oziroma policijske ure in podobno.
Javnost je bila večkrat kritična tako do protikoronskih ukrepov kot do ravnanj vlade na splošno. Prav zato je bilo lani kljub prepovedi kar 400 javnih shodov, to pa je terjalo večjo angažiranost policije. Večkrat so morali vpoklicati tudi posebno enoto.
Skok od 0 do 30.439
A so ne glede na otežene razmere morali fantje in dekleta v modrem še naprej skrbeti za javni red in mir, odkrivanje in preprečevanje kriminalitete, nadzirati prometno varnost, opravljati mejno kontrolo, preprečevati nelegalne migracije …
Spremenjene razmere so vplivale, sicer ni jasno, koliko na posameznem področju, tudi na statistiko. Prometnih nesreč s smrtnim izidom, kot je znano, je bilo najmanj v zgodovini Slovenije, nekoliko je upadlo tudi število kaznivih dejanj. Lani so jih obravnavali 53.485, leto prej pa 55.120. Delež preiskanih kaznivih dejanj pa ostaja skoraj enak, in sicer 50-odstoten.
Če v zadnjem desetletju policisti niso obravnavali niti enega prekrška glede zakona o nalezljivih boleznih, pa je bila lani situacija povsem drugačna, saj so s tega področja obravnavali kar 30.439 primerov. Prav zato je lani število kršitev s področja s javnega reda poskočilo na skupno 45.643, medtem ko so jih leto prej obravnavali le 16.973. Na skoraj enaki ravni kot leto prej (18.302) pa je bilo število obravnavanih prekrškov po zakonu o javnem redu in miru – lani so zaznali 18.659 kršitev.
Policija bo še naprej krepila odprtost, varnost pa bodo zagotavljali z manj represivnimi ukrepi, so še poudarili.
