Posledice sirske krize, ki lahko udarijo Slovenijo
Morebitni spopad še zdaleč ne pomeni zgolj pretresov na naftnih trgih.
Odpri galerijo
Zaradi sirske krize se draži surova nafta in posledično se bodo podražila tudi goriva.
Ljubljana - Zaostritev v »zalivu« je prinesla nekoliko močnejši evro, podražitev nafte in, presenetljivo, padec vrednosti rublja. To pa lahko zmanjša naročila iz Nemčije, podraži gorivo in povzroči težave izvoznikom v Rusijo.
Opazen upad vrednosti rublja bi lahko močno okrnil dobičke tistih slovenskih družb, ki so močno odvisne od največje države na svetu. Med njimi sta tudi Krka in Gorenje. Izvoz v Rusijo je lani znašal 839 milijonov evrov, kar to državo uvršča na sedmo mesto med izvoznimi partnerji Slovenije.
A za razliko od drugih večjih trgovinskih partneric Slovenije, slovenska podjetja v Rusijo izvažajo predvsem končne izdelke, ki prinašajo tudi večjo dodano vrednost. Vrednost rublja je po zaostritvi razmer v Siriji zdrsnila za več kot desetino in upadla najniže po marcu 2016.
Padec vrednosti rublja je delno presenetljiv, saj se njegova vrednost praviloma giblje vzporedno s ceno nafte, ki pa se draži. Rusija namreč pogosto z vplivanjem na tečaj rublja uravnava prihodke od prodaje nafte. Če cena nafte upade, Rusija zniža tudi vrednost rublja in s tem vsaj delno ohrani prihodke od izvoza črnega zlata v domači valuti.
Vendar pa so tokrat na tečaj rublja, kot kaže, bolj vplivali dogodki na finančnih trgih, kjer se je v nemilosti sankcij proti Rusiji dodatno znašlo nekaj ruskih oligarhov, med drugim Oleg Deripaska. To je sprožilo umik določenega dela portfeljskih naložb iz Rusije in posledično povečalo ponudbo rubljev. Notranje razmere v Rusiji se sicer verjetno ne bodo bistveno spremenile, saj je dvig cen nafte bolj pomemben kot podražitev uvoženih izdelkov. A če se bo padec vrednosti rublja ohranil, je poleti pričakovati manj ruskih turistov v Sloveniji.
V Sloveniji se bo občutil tudi vpliv podražitve surove nafte. Že tako se sezonsko povečuje povpraševanje po bencinu - trgovci in rafinerije se že pripravljajo ne poletno turistično sezono, ki bo povečala povpraševanje po bencinu -, dvig cen surove nafte bo le še dodatno zvišal cene na bencinskih črpalkah. Potem ko je cena nafte brent v sredo presegla 72 dolarjev za sod, so se kupci včeraj nekoliko ohladili. Kljub temu cena nafte ostaja zelo blizu najvišjih vrednosti po novembru 2014. To pa pomeni, da bodo cene goriv znova višje čez slaba dva tedna, ko se bodo spet določale najvišje dovoljene cene.
Kot smo že omenili, Sirija sama za naftni trg ni pomembna in niti ni članica kartela Opec. Toda ne gre izpustiti, da se ZDA politično na tem območju poskušajo zaplesti predvsem z Iranom. Ta je lani po odpravi sankcij močno povečal črpanje nafte in jo načrpa okoli 3,8 milijona sodov na dan. S tem je postal po obsegu črpanja tretja največja članica Opeca za Saudsko Arabijo (deset milijonov sodov na dan) in Irakom (4,4 milijona sodov na dan).
Zaostritev prinaša dve nevarnosti: prva je motena preskrba iz zalivskih držav, ki pa je na srečo zelo redek pojav in še takrat praviloma ne traja dolgo. Bolj verjetna je vnovična uvedba sankcij proti Iranu, čemur se sicer Evropa močno upira. To bi zmanjšalo ponudbo nafte tako v Aziji kot v Evropi. V skrajnem primeru bi lahko Iran tudi oviral promet skozi Hormuško ožino v Perzijskem zalivu.
Vendar pa ob morebitnih težavah s ponudbo nafte ne gre spregledati, da so tudi ZDA postale opazna izvoznica surove nafte. ZDA bi prav lahko postale največja naftna država na svetu, njeno črpanje se približuje 10,5 milijona sodov na dan, toliko kot načrpa tudi Rusija. A bolj kot dejanski dogodki ceno nafte dvigujejo špekulacije, da se bo kateri od dogodkov tudi res zgodil.
Posredno lahko Slovenija občuti še eno posledico zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu. Delno tudi zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, pa tudi zaradi močnega nihanja borznih tečajev se zmanjšuje vrednost dolarja. Po statističnih podatkih se je izvoz Nemčije, najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, februarja nepričakovano zmanjšal. Delno je to mogoče pripisati ne dovolj dobro izločenim sezonskim vplivom.
A ne gre spregledati, da medtem ko se povečuje povpraševanje po nemških izdelkih v drugih država EU in raste izvoz na Kitajsko, pa uradna statistika zaznava zmanjšanje povpraševanja po nemških izdelkih v ZDA. V kombinaciji z močnejšim evrom bi to lahko prineslo opazno slabši učinek nemškega gospodarstva od pričakovanj. To pa bi pomenilo tudi zmanjšanje naročil slovenskih izvoznikov v Nemčijo in pritisk na znižanje cen izdelkov.
Za zdaj je vrednost evra še vedno nižje od februarskih vrednosti, kar pa pomeni, da vsaj za zdaj bolj kot devizni tečaji na nemški izvoz vplivajo drugi, predvsem politični, dejavniki.
Opazen upad vrednosti rublja bi lahko močno okrnil dobičke tistih slovenskih družb, ki so močno odvisne od največje države na svetu. Med njimi sta tudi Krka in Gorenje. Izvoz v Rusijo je lani znašal 839 milijonov evrov, kar to državo uvršča na sedmo mesto med izvoznimi partnerji Slovenije.
A za razliko od drugih večjih trgovinskih partneric Slovenije, slovenska podjetja v Rusijo izvažajo predvsem končne izdelke, ki prinašajo tudi večjo dodano vrednost. Vrednost rublja je po zaostritvi razmer v Siriji zdrsnila za več kot desetino in upadla najniže po marcu 2016.
Padec vrednosti rublja je delno presenetljiv, saj se njegova vrednost praviloma giblje vzporedno s ceno nafte, ki pa se draži. Rusija namreč pogosto z vplivanjem na tečaj rublja uravnava prihodke od prodaje nafte. Če cena nafte upade, Rusija zniža tudi vrednost rublja in s tem vsaj delno ohrani prihodke od izvoza črnega zlata v domači valuti.
Vendar pa so tokrat na tečaj rublja, kot kaže, bolj vplivali dogodki na finančnih trgih, kjer se je v nemilosti sankcij proti Rusiji dodatno znašlo nekaj ruskih oligarhov, med drugim Oleg Deripaska. To je sprožilo umik določenega dela portfeljskih naložb iz Rusije in posledično povečalo ponudbo rubljev. Notranje razmere v Rusiji se sicer verjetno ne bodo bistveno spremenile, saj je dvig cen nafte bolj pomemben kot podražitev uvoženih izdelkov. A če se bo padec vrednosti rublja ohranil, je poleti pričakovati manj ruskih turistov v Sloveniji.
Dražja goriva
V Sloveniji se bo občutil tudi vpliv podražitve surove nafte. Že tako se sezonsko povečuje povpraševanje po bencinu - trgovci in rafinerije se že pripravljajo ne poletno turistično sezono, ki bo povečala povpraševanje po bencinu -, dvig cen surove nafte bo le še dodatno zvišal cene na bencinskih črpalkah. Potem ko je cena nafte brent v sredo presegla 72 dolarjev za sod, so se kupci včeraj nekoliko ohladili. Kljub temu cena nafte ostaja zelo blizu najvišjih vrednosti po novembru 2014. To pa pomeni, da bodo cene goriv znova višje čez slaba dva tedna, ko se bodo spet določale najvišje dovoljene cene.
Kot smo že omenili, Sirija sama za naftni trg ni pomembna in niti ni članica kartela Opec. Toda ne gre izpustiti, da se ZDA politično na tem območju poskušajo zaplesti predvsem z Iranom. Ta je lani po odpravi sankcij močno povečal črpanje nafte in jo načrpa okoli 3,8 milijona sodov na dan. S tem je postal po obsegu črpanja tretja največja članica Opeca za Saudsko Arabijo (deset milijonov sodov na dan) in Irakom (4,4 milijona sodov na dan).
Zaostritev prinaša dve nevarnosti: prva je motena preskrba iz zalivskih držav, ki pa je na srečo zelo redek pojav in še takrat praviloma ne traja dolgo. Bolj verjetna je vnovična uvedba sankcij proti Iranu, čemur se sicer Evropa močno upira. To bi zmanjšalo ponudbo nafte tako v Aziji kot v Evropi. V skrajnem primeru bi lahko Iran tudi oviral promet skozi Hormuško ožino v Perzijskem zalivu.
Vendar pa ob morebitnih težavah s ponudbo nafte ne gre spregledati, da so tudi ZDA postale opazna izvoznica surove nafte. ZDA bi prav lahko postale največja naftna država na svetu, njeno črpanje se približuje 10,5 milijona sodov na dan, toliko kot načrpa tudi Rusija. A bolj kot dejanski dogodki ceno nafte dvigujejo špekulacije, da se bo kateri od dogodkov tudi res zgodil.
Ohladitev nemškega izvoza
Posredno lahko Slovenija občuti še eno posledico zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu. Delno tudi zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, pa tudi zaradi močnega nihanja borznih tečajev se zmanjšuje vrednost dolarja. Po statističnih podatkih se je izvoz Nemčije, najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, februarja nepričakovano zmanjšal. Delno je to mogoče pripisati ne dovolj dobro izločenim sezonskim vplivom.
A ne gre spregledati, da medtem ko se povečuje povpraševanje po nemških izdelkih v drugih država EU in raste izvoz na Kitajsko, pa uradna statistika zaznava zmanjšanje povpraševanja po nemških izdelkih v ZDA. V kombinaciji z močnejšim evrom bi to lahko prineslo opazno slabši učinek nemškega gospodarstva od pričakovanj. To pa bi pomenilo tudi zmanjšanje naročil slovenskih izvoznikov v Nemčijo in pritisk na znižanje cen izdelkov.
Za zdaj je vrednost evra še vedno nižje od februarskih vrednosti, kar pa pomeni, da vsaj za zdaj bolj kot devizni tečaji na nemški izvoz vplivajo drugi, predvsem politični, dejavniki.
