Potrebujemo lastno infrastrukturo za ravnanje z odpadki
Slovenija ima uspešen sistem zbiranja in ločevanja odpadkov – stopnja recikliranja je med najvišjimi v Evropi. Rešiti pa bo treba vprašanje upravljanja preostankov komunalnih odpadkov, se je strinjala stroka na posvetu o trajnostnem ravnanju z odpadki.
Ravnanje z odpadki je mogoče uspešno obvladovati samo s celo paleto rešitev, pri tem pa je treba vključiti vse deležnike v verigi vrednosti. V Sloveniji dobro obvladujemo odpadke na materialni ravni, šepa pa na energetski. »Zakonodaja nas jasno usmerja, kaj moramo v naslednjih letih postoriti na področju ravnanja z odpadki, kakšen mora biti poslovni model. Bistvo pravil, ki se sprejemajo na ravni EU, so krožno gospodarstvo, zmanjševanje CO2 in trajnost,« je povedal dr. Renato Šarc iz Univerze Leoben v Avstriji na dogodku v soorganizaciji Inštituta za strateške rešitve in mednarodne platforme weTHINK. Prioritete v ravnanju z odpadki so ponovna uporaba, predelava in recikliranje, v ostanku pa je treba izrabiti kalorično vrednost.
Prof. dr. Roland Pomberger, vodja Katedre za tehnologijo predelave odpadkov in ravnanja z odpadki na Univerzi v Leobnu je dejal, da nekaterih mešanih odpadkov preprosto ni mogoče reciklirati, njihovo odlaganje na deponije pa proizvede kopico dolgotrajnih posledic za okolje, vključno z emisijami toplogrednih plinov. »Če reciklaža ali ponovna uporaba nista mogoči, je inteligentna termična izraba odpadkov sestavni element modernega ravnanja z odpadki.«
V razpravi je Franc Dover iz Gospodarskega interesnega združenja centrov za ravnanje z odpadki Slocero opozoril, da zakonodaja v Sloveniji ni učinkovita, da se s spremembami oblasti spreminjajo prioritete tudi na tem področju, kar panogo močno zaznamuje. Čedalje bolj aktualno je vprašanje, kaj bomo z ostankom odpadkov, saj okoliške države, kamor jih izvažamo, zapirajo meje. Udeleženci so se strinjali, da je v Sloveniji smiselno graditi infrastrukturo, ki bo omogočila termično obdelavo odpadkov, vključno z možnostmi uporabe kot alternativno gorivo.
Kot družba bi se morali začeti spraševati, kaj so odpadki, pa je dejal Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cementa. Ne jih razumeti kot nebodigatreba ampak kot dragoceni vir surovin ali energije. »Z vidika energetske učinkovitosti se je treba vprašati, ali porabimo več energije za to, da neko snov spremenimo v nov izdelek, ali je bolje, da jo termično izrabimo. Vsaka družba bo toliko uspešna, kolikor bo uspela sama reševati svoje težave na učinkovit način. Smiselno je, da odpadke rešujemo čim bližje nastanka, tako da ne plačujemo dodatno še transporta, in jih izrabimo tam, kjer rabijo energijo za ogrevanje ali hlajenje, ali pa za proces.« V cementarni potrebujejo veliko energije, ki jo po Vukovih besedah lahko zagotovijo z uporabo fosilnih goriv ali pa visoko kaloričnih odpadkov. »S stališča energetske učinkovitosti je bolj smiselno uporabljati odpadke, ki nastanejo blizu lokacije proizvodnje kot kopati premog nekje daleč in ga voziti. V okoljskem smislu za lokalno atmosfero ni razlike, pri tem pa ko uporabimo fosilno gorivo, zajemamo energij drugje in hkrati potrebujemo dodaten transport.«
Vprašanje nacionalne varnosti
Jure Fišer iz Surovine je ravnanje z odpadki označil kot vprašanje nacionalne varnosti in pozval k strokovnemu in odgovornemu obnašanju. »V Sloveniji se dušimo od pomanjkanja vizije, kako upravljati odpadke, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati,« je pristavila Darja Figelj iz Interzera. Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva se je strinjal, da država nujno potrebuje lastno infrastrukturo za ravnanje z odpadki v celotni verigi, in ocenil, da je o tem premalo strokovne debate, država naj se resno loti strateško pomembne infrastrukture.
Bernarda Podlipnik z okoljskega ministrstva je dejala, da je samozadostnost na področju ravnanja z odpadki prvi postulat, ki je zapisan v strateških dokumentih. »Poleg samozadostnosti pa je potrebna in nujna tudi okoljska korektnost. Sežigalnice imamo v Avstriji tik ob naši meji in tam se sežigajo tudi naši odpadki. Plastiko pa izvažamo v tretji svet,« je poudarila, vprašajmo se, kje je tu naša okoljska korektnost. Opozorila še na težave s podatki zaradi zastarelega sistema za poročanje, ki pa je pred prenovo. »Samo s točnostjo, natančnostjo in zanesljivostjo podatkov je mogoče kreirati politike, sprejemati dobre odločitve,« je poudarila, udeleženci pa so se strinjali z njo, da je pomembno učinkovito in transparentno komunicirati vizijo ravnanja z odpadki državljanom, tudi o pomenu umeščanja termičnih naprav v prostor.
»Želim, da bi stroka in znanje v družbi imela veljavo in ugled, da bi ju znali uporabiti za reševanje okoljskih problemov, in da bi vsaka stroka reševala del, ki spada v njen delokrog,« pa je poudaril Filip Kokalj z mariborske fakultete za strojništvo in spomnil, da bodo morale države članice EU do leta 2035 reciklirati vsaj 65 odstotkov komunalnih odpadkov in omejiti delež odpadkov, ki se odlagajo na deponije, na manj kot deset odstotkov. Zdaj Evropa vsako leto proizvede približno pet ton odpadkov na prebivalca in od tega je samo dobra tretjina učinkovito reciklirana. »Zato je nujno, da Evropa usmeri prizadevanja k učinkovitejši rabi materialov. Poiskati je treba alternativne rešitve, kot je termična izraba. Ta omogoča, da se materialni in energetski potenciali odpadkov izkoristijo za zadovoljevanje energetskih potreb prebivalstva in industrije, kar zmanjšuje odvisnost od uvažanja energentov.«
