Požar na Velikem Ovčnjaku pod nadzorom

Gasilci, ki so si dopoldne, vsaj na slovenski strani Krasa, nekoliko oddahnili, saj je pogorišče mirovalo, so bili popoldne spet na nogah. Vnovič je zagorelo na pobočju Velikega Ovčnjaka na komenskem Krasu. Kot je povedal Danijel Cek iz regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko, jim je ogenj uspelo zamejiti in je pod nadzorom. Gasilce ponoči čaka še kar nekaj dela, saj se še pojavljajo posamezna žarišča.

Na širšem območju pogorišča, ki obsega tudi goriški Kras, ves čas tlijo posamezna žarišča, kar je posledica presušene vegetacije. Za požarno stražo, v skladu z aktiviranim državnim načrtom, skrbijo pripadniki gasilskih enot iz vse Slovenije in policijski helikoper s termovizijsko kamero.

Omejili ogenj na italijanski strani

Na italijanski strani, kjer so se z ognjem neprestano borili več dni, jim ga je prav tako uspelo omejiti. Najbolj je gorelo med zamejskima vasema Vrh sv. Mihaela in Gabrje. Iz zraka so gasila specializirana letala kanader in helikopterji. Na tleh pa je italijanskim gasilcem pomagalo tudi 65 slovenskih kolegov.

Nevarnosti, da bi se požar širil proti slovenski meji, skorajda ni bilo. Kljub temu so vojaški in civilni sekači dopoldne posekali grmovje in drevesa ob cesti med Opatjim selom in Mirnom, tako da so ustvarili širši pas, na katerem bi lahko lažje ustavili ogenj, če bi se vendarle tam pojavil.

Oči Kraševcev so sicer ves čas uprte v nebo, saj bo za končni obračun z najhujšim požarom, kar ga pri nas pomnimo, treba počakati na obilnejši dež. Za jutrišnje zgodnje jutranje ure je napovedana nevihtna fronta, ki naj bi na Krasu spustila do 20 litrov dežja na kvadratni meter. Padavin pa bi potrebovali še več in predvsem za dlje časa.

Kot je dejal Branko Gregorčič, koordinator za stike z javnostmi za področje meteorologije na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), je dobra novica, da gre za vsaj nekaj dežja, predvsem pa, da v prihodnjih dneh ni pričakovati običajne kraške burje, ki bi ogenj pomagala širiti.

Na italijanski strani gasijo s specializiranim letalom kanader. FOTO: Danijel Cek/Štab Civilne zaščite za Notranjsko

Na Krasu pričakujejo interventni zakon

Požarišče na Krasu obsega več kot 3500 hektarov površin. Poginilo je veliko divjadi in zgorelo je ogromno kubičnih metrov lesa. »Vemo, da bo škoda velika, kolikšna bo, pa za zdaj še ne moremo reči,« pravi Mauricij Humar, župan Občine Miren-Kostanjevica, ki je s požarom najbolj prizadeta.

V dogovoru z vlado bodo škodo popisali in ocenili, za sanacijo razmer pa pričakujejo sprejetje interventnega zakona. Narava sama bo potrebovala zelo veliko časa, da si bo opomogla, stroški obnove bodo zato visoki.

»Zavod za gozdove ima dokumentirano, kakšni tipi gozda so bili na posameznih območjih in skupaj se bomo odločali o ponovnem pogozdovanju. Za vse površine to zagotovo ne bo prišlo v poštev, delno jih bomo namenili tudi za pašo drobnice, prav tako bo treba poskrbeti za gozdne preseke za lažje zamejitve novih izbruhov ognja in za zadostno oddaljenost gozda od hiš,« pojasnjuje sogovornik. Vprašanje je tudi, ali je hitro vnetljiv borov gozd, ki je za Kras značilen, a pravzaprav ni avtohton, s tega vidika primeren.

Med pomembnejšimi prihodnjimi preventivnimi ukrepi bo po županovih besedah predvsem zagotovitev zadostne količine vode s prenovo vodovodnih sistemov, protipožarno vlogo pa bi lahko ponovno dobili tudi obnovljeni kraški suhozidi. »Kras je zaradi suše in burje požarno najbolj izpostavljeno območje v Sloveniji, zato bo treba razmisliti o številnih preventivnih ukrepih,« še izpostavi.