Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Prihodnje stičišče koprske urbane kulture

V Kopru se nadejajo, da bo zapuščeno skladišče ob severni obvoznici v prenovljeni podobi zaživelo čez dve leti.
Skladišče Libertas ob koprski severni obvoznici je zavarovano kot tehniška dediščina. V prihodnje naj bi tam redno organizirali kulturne dogodke. FOTO:  Mestna občina Koper
Skladišče Libertas ob koprski severni obvoznici je zavarovano kot tehniška dediščina. V prihodnje naj bi tam redno organizirali kulturne dogodke. FOTO:  Mestna občina Koper
14. 11. 2020 | 11:11
14. 11. 2020 | 11:16
5:04
»Trenutno smo v fazi odkupa, sledili bodo projekti za prenovo,­ želimo pa si, da bi Libertas kot novo koprsko stičišče urbane kulture odprl vrata leta 2022. Vmes ga bomo, če bo šlo vse po načrtih,­ prihodnje leto med drugim 'zaskvotali' z izbrano likovno prireditvijo Majski salon in festivalom intermedijske umet­nosti Izis,« je napovedala Vesna Pajić, svetovalka za kulturo in mednarodne projekte v kabinetu ­koprskega župana Aleša Bržana.

Koprska občina in podjetje Grafist sta že podpisala pogodbo za odkup nekdanjega skladišča soli Libertas, in sicer po isti ceni – okoli 414.000 evrov –, kot je mogočno zgradbo ob koprski severni obvoznici Grafist pred osmimi leti kupil od občine (nekdanji koprski župan Boris Popovič se zaradi domnevnih zlorab pri prodajnem poslu še danes zagovarja na sodišču). Zdajšnji župan Aleš Bržan se je odločil, da bo zgradbo, ki jo Grafist že šest let neuspešno prodaja, pridobil nazaj in v njej uredil večnamenski prireditveni prostor. Uporabljali naj bi ga tako mladi kot društva in druge družbene skupine.
 

Dva milijona evrov za prenovo


»Koprska Bonifika lahko gosti koncerte za več tisoč ljudi, prenovljena dvorana sv. Frančiška pa največ dvesto, zato je jasno, da si želimo urediti dodaten prostor, v katerem bi lahko organizirali srednje velike glasbene in druge kulturne dogodke,« je pojasnila Vesna Pajić. V Libertasu, ki se razprostira na 1200 kvadratnih metrov tlorisne površine, bi predvidoma uredili več enot: večnamensko kulturno dvorano, morda tudi z art kinom, manjšo dvorano, namenjeno ustvarjanju kulturnih društev, ter ustvarjalno vozlišče z ­ateljeji in pisarnami ­(multidisciplinarni hub). Ob tem si na občini želijo del prostora nameniti tudi predstavitvi zgodovine tega objekta, ki je bil od leta 1825 skladišče soli, pozneje sedež veslaškega kluba in v povojnem obdobju ­luško skladišče.

»Tisto, kar je treba premakniti, da se končno postavimo ob bok drugim slovenskim večjim mestom, je, da postanemo bolj glasni in opozorimo na to, kar imamo,« pravi Vesna Pajić s koprske občine. FOTO: Osebni arhiv
»Tisto, kar je treba premakniti, da se končno postavimo ob bok drugim slovenskim večjim mestom, je, da postanemo bolj glasni in opozorimo na to, kar imamo,« pravi Vesna Pajić s koprske občine. FOTO: Osebni arhiv


Odkar je Luka Koper pred 16 leti predala objekt koprski občini, so v njem organizirali občasne kulturne prireditve s Primorskim poletnim festivalom na čelu. Pod Grafistovim lastništvom je Libertas večinoma sameval, a že letos poleti je, ob napovedanem občinskem odkupu zgradbe, tu potekal festival Izis, v okviru katerega so predstavili tudi pregledno razstavo ameriškega konceptualnega umet­nika Brada Downeyja, ki je med drugim interpretiral dela slavnega umetnika Banksyja.

Po besedah Vesne Pajić je groba ocena stroškov celovite prenove nekdanjega skladišča okrog dva milijona evrov. Ker je to velik finančni zalogaj, si želi občina za naložbo pridobiti nepovratna evropska ali državna sredstva, kar bo najverjetneje vplivalo na dinamiko izvedbe projekta, je opozorila. »Zgradba je zavarovana kot tehniška dediščina, tako da smo se že obrnili na zavod za varstvo kulturne dediščine za usmeritve pri prenovi,« je omenila sogovornica. Sestali se bodo tudi z umetniki, ki delujejo na območju Kopra, da bi izvedeli, kakšne so njihove potrebe. Obnovo Libertasa so uvrstili v skup­no kulturno strategijo Kultura. PIKA, v kateri so z drugimi istrskimi občinami začrtali sodelovanje na področju kulture in osmislili program skupne kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
 

Istra ni le morje, vino in oljke


»To je prvo institucionalizirano sodelovanje vseh štirih istrskih občin, ki tvorijo enotno somestje. Nova garnitura županov je prepoznala prednost sodelovanja tudi na drugih področjih, kot so zagotovitev nadomestnega vodnega vira, turizem in ekologija,« je nadaljevala Vesna Pajić. Prepričana je, da ima slovenski del Istre izjemno kulturno dediščino in tudi kakovostno kulturno ponudbo – od tega, kar ponujajo na ogled muzeji in galerije, gre tudi za pomembne prireditve, med katerimi ne moremo mimo Primorskega poletnega festivala, Kina Otok, Tartini festivala ter številnih drugih.

»Tisto, kar je treba premakniti, da se končno postavimo ob bok drugim slovenskim večjim mestom, je, da postanemo bolj glasni in opozorimo na to, kar imamo. Slovenska Istra niso samo morje, vino in oljke,« je poudarila. »Lanski koncert slovenskega filharmoničnega orkestra v koprskem pristanišču je bil nepozaben kulturni dogodek, ki ga žal letos zaradi epidemioloških razmer nismo mogli ponoviti, a vsekakor upamo, da ga bomo lahko že prihodnje leto. Prav tako naj izpostavim delovanje Gledališča Koper, ki je moralo zapreti vrata za obiskovalce, a je izvedlo že več predstav v živo, prek spleta, kar je edinstveno v slovenskem ­prostoru,« je sklenila.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine