Predstavitvena informacija

Reši izziv: Izberi pravo srednjo šolo

Hitri svet zahteva hitre odzive. Na informativnih dnevih Srednje ekonomske šole Ljubljana - Roška preverite, kako mlade pripravljamo nanj.
Fotografija: Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv
Odpri galerijo
Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv

Živimo v digitalni dobi. V času, kjer je učitelj »digitalni priseljenec«, učenec pa »digitalni domorodec«. V času, kjer je informacija oddaljena samo en klik, razmišljanje pa površinsko. Veliko kritik srednješolskega sistema se nanaša prav na dejstvo, da srednje šole premalo spodbujajo ustvarjalnost, da je ta zanemarjena in da preveč prednjači golo memoriranje podatkov, ki se kmalu izgubijo in izginejo.
 
Zato je danes cilj vzgoje in izobraževanja v šoli pripraviti otroke na življenje v 21. stoletju ter jim pokazati realni svet, jih naučiti reševanja izzivov, hkrati pa jim dati trajna in uporabna znanja. Bolj kot kadarkoli prej se v srednjem strokovnem izobraževanju kaže potreba po praktični izkušnji, zato potrebujemo novo kulturo življenja in nove pristope, ki v središče postavljajo učenje z delom. Vsaka srednja šola mora nenehno spremljati, kaj se dogaja z njeno stroko, in slediti spremembam ter jih vnašati v svoj sistem. Inoviranje ni več stvar izbire, ampak nekaj nujnega. Rešitve postajajo vedno bolj kompleksne, zato je treba iskati čim bolj edinstvene in inovativne rešitve ter pri tem trenirati kreativne mišice. S povečanim povpraševanjem po kritičnem mišljenju in sodelovanju reševanja težav morajo mladi razviti sposobnosti vseživljenjskega učenja.
 
Srednje strokovne šole imamo tukaj veliko prednost, saj lahko same znotraj odprtega kurikula sooblikujemo sodobne vsebine in jih tako vnašamo v pouk. Na Srednji ekonomski šoli Ljubljana - Roška smo se kmalu zavedali, da za današnje izobraževanje ni dovolj zgolj teorija, temveč pridobivanje uporabnega znanja, veščin in spretnosti, kar se v praksi lahko tudi neposredno preveri. Delodajalci danes potrebujejo že zgrajene in izpopolnjene osebe, ki bodo prevzele delovne naloge in jih samostojno opravile ter so hkrati sposobne prilagajanja na nove izzive in na njihovo reševanje. Iščejo ljudi, ki bodo podjetjem s svojim znanjem in sposobnostmi prinašali dobiček ter številne karakteristike, kot so motiviranost za delo, sposobnost dela z drugimi, ustvarjalnost, samoiniciativnost, zanesljivost, pozitivna naravnanost, hitra učljivost in prilagodljivost. Dijaka moramo dejansko »poriniti« iz cone udobja, iz cone pasivnega opazovalca, kar je postal v digitalni dobi, in ga soočiti s težavami in izzivi ter ga opolnomočiti z znanji in veščinami reševanja težav. S poslušanjem in memoriranjem dijaki postajajo pozorni, ko pa gredo skozi proces realnih situacij in reševanja težav, to ostaja v njih.
 
Na Roški smo z vpeljevanjem novih metod poučevanja podjetništva začeli postopoma, in sicer v okviru vsakoletnega Podjetniškega tedna ter pri predmetu Neposredno trženje v 4. letniku. Ker pa je slednji zgolj izbirni predmet, smo morali razmišljati predvsem v smeri, kako dijake že v nižjih letnikih spodbuditi k razvoju ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta ključna za rast in delovanje na ekonomskem področju. Učiteljici Zdenka Sušec in Jasmina Didić Horvat sta se ob podpori ravnateljice mag. Andreje Preskar odločili v odprti kurikul 2. letnika programa ekonomski tehnik vpeljati predmet Kreativnost in makerspace. V ta namen smo oblikovali tudi novo učno okolje.
Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv
Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv

Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv
Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv
 
Šolski makerspace je v najpreprostejšem smislu okolje, kjer imajo mladi priložnost, da raziščejo svoje interese, se srečujejo z različnimi izzivi ter se naučijo uporabljati orodja in materiale, tako fizične kot virtualne, in razvijati ustvarjalne projekte. Tak prostor ustvarjalnosti in inoviranja je na Roški postala šolska knjižnica, ki v visokotehnološki dobi ni več samo prostor za branje, ampak okolje, ki spodbuja učenje z razvijanjem vseh lastnih sposobnosti z izkušnjo učenja »learning by doing«. Tako se razvijajo potrebne kompetence, ki so v digitalni dobi popolnoma drugačne, usvajajo se praktične veščine in neguje vitko razmišljanje. Za popolno izvedbo pouka smo na šoli oblikovali dve novi učilnici, in sicer za izvajanje metode Design thinking in Torch. Prvo smo oblikovali po načelu d.school, drugo pa v sodelovanju z Javierjem Ideamijem, avtorjem metodologije za inovacijske procese Torch, ki so bili ustvarjeni v Studiu Ideami v Silicijevi dolini v Kaliforniji. Fokus preoblikovanja prostora šolske knjižnice tako ustreza novemu »mindsetu« oziroma dizajnerskemu ter Torch načinu razmišljanja in reševanja težav tako za dijake in učitelje kot starše.
V makerspacu ni v ospredju prostor, ampak proces in izkušnja oziroma ljudje, ki ustvarjajo stvari, namesto da jih le uporabljajo. Okolje makerspaca dijakom in učiteljem služi kot pomagalo za premagovanje izzivov, za raziskovanje strasti z uporabo snovi, razvijanje domišljije, risanje, igranje iger, uporabo tehnologije, umetnosti in oblikovanja, pisanja in ustvarjanja nečesa novega. Tam so dijakom na voljo prenosni računalniki, 3D-tiskalnik in 3D-pisala, robotki iz legokock, kotiček za origami, mize za načrtovanje projektov, družabni kotiček, zvočna soba in oprema za delo z različnimi vzorci in naključnimi predmeti. Zelo pomembno je, da dijaki lahko na težavo pogledajo iz različnih zornih kotov in da pri tem sodeluje veliko ljudi z različnimi znanji. Samo tako nastajajo inovativne rešitve, hkrati pa dijaki razvijajo samostojnost in mehke veščine. Za dijaka je izredno pomembno, da vidi smisel v tem, kar dela, in da najde primeren način, s katerim nekaj ustvari in reši. S pomočjo ustvarjalnosti in z načrtnim procesom reševanja težav lahko učitelj veliko laže vstopi v njegov svet, v njegove interese in posebnosti. Dijaku tako pomaga tudi pri razvijanju njegovih lastnih talentov.

Na Srednji ekonomski šoli Ljubljana si zato prizadevamo predvsem za spremembo miselnosti učiteljev in dijakov, hkrati pa za grajenje močne skupnosti in razvijanje sodelovanja. To ni preprosto, vendar brez tega ne bomo naredili koraka naprej. Šole moramo postati takšna učna okolja, kjer mlade pripravimo za življenje tako, da gradimo kulturo, ki navdihuje drugačno miselnost, kulturo, ki sprejema in nagrajuje domišljijo, eksperimentiranje, timsko delo in iniciativnost.
Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv
Srednja ekonomska šola Ljubljana Foto: šolski Arhiv