»Skoraj vsak nov primer raka lahko preprečimo«
Za rakom materničnega vratu vsako leto zboli sto dvajset Slovenk, umre jih skoraj polovica, a smo vse bliže cilju, da ga povsem eliminiramo.
Odpri galerijo
Proti raku materničnega vratu, ki ga sprožajo virusi HP, imamo že nekaj let učinkovito cepivo. FOTO: Wikipedia
Ljubljana – Slovenke so na najboljši poti, da rak materničnega vratu ne bo več redčil njihovih vrst. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) dopuščajo celo možnost, da bo Slovenija med prvimi v Evropi dosegla cilj Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018 in eliminirala to vrsto raka. A za ta cilj se bodo morale še zlasti potruditi ženske med 50. in 64. letom starosti v Pomurju in na Primorskem ter Gorenjskem. Na leto za tem rakom zboli okrog sto dvajset Slovenk, dobra polovica jih umre. V letu 2017 smo dosegli svojevrsten rekord: le 85 novih primerov te bolezni.
Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, pravijo na NIJZ, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer. Tudi poziv Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz maja 2018 se glasi, da rak materničnega vratu ne sme več predstavljati javnozdravstvenega problema. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih programov – pri nas je to Zora –, je verjetnost, da bodo sploh kdaj zbolele za njim, celo 90 odstotkov manjša. Prav tako ženske, ki so bile cepljene proti človeškim papilomavirusom (HPV) pred prvo okužbo. Tudi precepljenost deklic pri nas narašča: lani se je v primerjavi z letom 2018 povečala za deset odstotkov in se približala 60 odstotkom.
Slovenija se po podatkih NIJZ uvršča med tiste evropske države, ki jim je uspelo vzpostaviti učinkovit presejalni in cepilni program. Da bo tak tudi ostal, je treba v programu Zora redno pregledovati vsaj 70 odstotkov ženske populacije med 20. in 64. letom, kar pomeni redne preglede pri osebnem ginekologu na tri leta, ohranjati 90-odstotno zdravljenje odkritih sprememb na materničnem vratu in doseči tudi 90-odstotno precepljenost deklet proti HPV. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu namreč nastane prav kot posledica okužbe s HPV, ti virusi pa so tudi krivci za nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice, opozarjajo na NIJZ. Cepljenje je učinkovita in dolgotrajna zaščita – za najmanj deset let.
Zlasti spodbudne so po oceni Nadje Šinkovec Zorko z NIJZ v Sloveniji številke o precepljenosti z drugim odmerkom proti okužbam s HPV pri šestošolkah. Že drugo leto zapored narašča za desetino. V šolskem letu 2017/18 se je cepilo dobrih 49 odstotkov te populacije, lani že 59 odstotkov. Najvišja je precepljenost na Koroškem – skoraj 87-odstotna –, za polovico nižja pa v ljubljanski regiji.
Čeprav se je v državni presejalni program Zora vključilo več kot 70 odstotkov Slovenk, bo treba zanj navdušiti še več žensk po 50. letu na območju Murske Sobote in Kopra ter vrniti zaupanje ženskam na območju Kranja, kjer se je pregledanost v zadnjih letih zmanjšala. Zdravnica dr. Urška Ivanuš, ki na Onkološkem inštitutu Ljubljana vodi program Zora, navaja, da se Slovenija s starostno standardizirano incidenčno stopnjo sedem žensk na sto tisoč in z umrljivostjo dve ženski na sto tisoč žensk kljub vsemu uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom raka materničnega vratu. V Evropi mu je posvečen ves ta teden.
Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, pravijo na NIJZ, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer. Tudi poziv Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz maja 2018 se glasi, da rak materničnega vratu ne sme več predstavljati javnozdravstvenega problema. Pri ženskah, ki se redno udeležujejo presejalnih programov – pri nas je to Zora –, je verjetnost, da bodo sploh kdaj zbolele za njim, celo 90 odstotkov manjša. Prav tako ženske, ki so bile cepljene proti človeškim papilomavirusom (HPV) pred prvo okužbo. Tudi precepljenost deklic pri nas narašča: lani se je v primerjavi z letom 2018 povečala za deset odstotkov in se približala 60 odstotkom.
Učinkovita program Zora in cepljenje proti HPV
Cepljenje je učinkovito vsaj deset let. FOTO: Fb
Slovenija se po podatkih NIJZ uvršča med tiste evropske države, ki jim je uspelo vzpostaviti učinkovit presejalni in cepilni program. Da bo tak tudi ostal, je treba v programu Zora redno pregledovati vsaj 70 odstotkov ženske populacije med 20. in 64. letom, kar pomeni redne preglede pri osebnem ginekologu na tri leta, ohranjati 90-odstotno zdravljenje odkritih sprememb na materničnem vratu in doseči tudi 90-odstotno precepljenost deklet proti HPV. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu namreč nastane prav kot posledica okužbe s HPV, ti virusi pa so tudi krivci za nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela ter genitalne bradavice, opozarjajo na NIJZ. Cepljenje je učinkovita in dolgotrajna zaščita – za najmanj deset let.
Zlasti spodbudne so po oceni Nadje Šinkovec Zorko z NIJZ v Sloveniji številke o precepljenosti z drugim odmerkom proti okužbam s HPV pri šestošolkah. Že drugo leto zapored narašča za desetino. V šolskem letu 2017/18 se je cepilo dobrih 49 odstotkov te populacije, lani že 59 odstotkov. Najvišja je precepljenost na Koroškem – skoraj 87-odstotna –, za polovico nižja pa v ljubljanski regiji.
Slabše v Pomurju, na Primorskem in Gorenjskem
Čeprav se je v državni presejalni program Zora vključilo več kot 70 odstotkov Slovenk, bo treba zanj navdušiti še več žensk po 50. letu na območju Murske Sobote in Kopra ter vrniti zaupanje ženskam na območju Kranja, kjer se je pregledanost v zadnjih letih zmanjšala. Zdravnica dr. Urška Ivanuš, ki na Onkološkem inštitutu Ljubljana vodi program Zora, navaja, da se Slovenija s starostno standardizirano incidenčno stopnjo sedem žensk na sto tisoč in z umrljivostjo dve ženski na sto tisoč žensk kljub vsemu uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom raka materničnega vratu. V Evropi mu je posvečen ves ta teden.
