Slovenska narečja v Videmski pokrajini spet na udaru
Z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence dežela ustvarja finančni rezervat za tista društva, ki se izrekajo za Neslovence.
Odpri galerijo
V zadnjih letih se je na Videmskem pojavila skupina društev in posameznikov, ki dokazujejo, da Slovencev na Videmskem ni in da so tamkajšnja narečja neslovanskega izvora. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V četrtek bo skupščina Furlanije-Julijske krajine odločala o predlogu spremembe deželnega zakona za slovensko manjšino, s katerim bi lahko uvedli nov register za društva, »ki delujejo za ohranjanje jezikovnih različic v Kanalski dolini ter v Nadiških in Terskih dolinah«.
V takšen register bi se lahko vpisala društva, ki se želijo distancirati od delovanja v slovenskem jeziku, slovenska društva – ta so zabeležena v obstoječem registru – pa se ne bi smela vpisati. V zadnjih letih se je namreč pojavila in okrepila skupina društev in posameznikov, ki na vse pretege dokazujejo, da Slovencev na Videmskem ni in da so tamkajšnja narečja, ki jih med drugim poimenujejo nediščina, rezijanščina, tujega in neslovanskega izvora.
»To bi lahko srednjeročno ugasnilo plamenček narodne zavesti, ki ga vsak dan oživljamo v težkih okoliščinah,« je vznemirjen odgovorni urednik beneškega časnika Dom Ezio Gosgnach in opozarja, da so javni protesti obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) naleteli na gluha ušesa - tudi v Sloveniji: »O tem ni bilo govora ob nedavnem obisku zunanjega ministra Mira Cerarja v Trstu«. V soboto se je v Benečiji mudil minister za Slovence za zamejce in po svetu Peter Česnik, a da predstavnikom SSO, SKGZ in Inštituta za slovensko kulturo ni pokazal veliko zanimanja za to vprašanje.
Zaprt seznam za slovenska društva bi pomenil, da z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence dežela ustvarja finančni rezervat za tista društva in posameznike, ki se brez sramu izrekajo za Neslovence in vseskozi delujejo proti slovenskemu jeziku in kulturi na Videmskem, poudarja deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, ki je ostro nasprotoval takšni spremembi deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2007.
Gabrovec predlaga, da se kvečjemu razmisli o dodatnem seznamu za organizacije, ki skrbijo za narečja, vendar da mora obstajati možnost, da se vanj vpišejo tudi vse tiste organizacije, ki so sočasno že vključene v deželni seznam slovenskih organizacij.
V takšen register bi se lahko vpisala društva, ki se želijo distancirati od delovanja v slovenskem jeziku, slovenska društva – ta so zabeležena v obstoječem registru – pa se ne bi smela vpisati. V zadnjih letih se je namreč pojavila in okrepila skupina društev in posameznikov, ki na vse pretege dokazujejo, da Slovencev na Videmskem ni in da so tamkajšnja narečja, ki jih med drugim poimenujejo nediščina, rezijanščina, tujega in neslovanskega izvora.
»To bi lahko srednjeročno ugasnilo plamenček narodne zavesti, ki ga vsak dan oživljamo v težkih okoliščinah,« je vznemirjen odgovorni urednik beneškega časnika Dom Ezio Gosgnach in opozarja, da so javni protesti obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) naleteli na gluha ušesa - tudi v Sloveniji: »O tem ni bilo govora ob nedavnem obisku zunanjega ministra Mira Cerarja v Trstu«. V soboto se je v Benečiji mudil minister za Slovence za zamejce in po svetu Peter Česnik, a da predstavnikom SSO, SKGZ in Inštituta za slovensko kulturo ni pokazal veliko zanimanja za to vprašanje.
Zaprt seznam za slovenska društva bi pomenil, da z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence dežela ustvarja finančni rezervat za tista društva in posameznike, ki se brez sramu izrekajo za Neslovence in vseskozi delujejo proti slovenskemu jeziku in kulturi na Videmskem, poudarja deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, ki je ostro nasprotoval takšni spremembi deželnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2007.
Gabrovec predlaga, da se kvečjemu razmisli o dodatnem seznamu za organizacije, ki skrbijo za narečja, vendar da mora obstajati možnost, da se vanj vpišejo tudi vse tiste organizacije, ki so sočasno že vključene v deželni seznam slovenskih organizacij.
