Sloveniji 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev

Bruselj je danes razkril karte glede prihodnjega financiranja držav članic. Kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Evropske komisije, bo imela Slovenija v prihodnjem sedemletnem obdobju, od leta 2028 do 2034, na voljo 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev.

Ta finančna injekcija je namenjena izvajanju kohezijske, kmetijske in drugih ključnih politik, s katerimi država zasleduje razvojne cilje.

Sredstva ne bodo na voljo samodejno. Predlog Evropske komisije uvaja nov mehanizem t. i. nacionalno-regionalnih načrtov. To pomeni, da bo morala Slovenija v sodelovanju s svojimi regijami pripraviti podroben načrt reform in naložb. Šele uspešno izvajanje teh načrtov bo odklenilo dostop do sredstev.

V teh načrtih bodo združena sredstva za najpomembnejša področja: od kohezijske politike, ki skrbi za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami, in skupne kmetijske politike, ki podpira naše kmete, do socialne politike, ribištva, upravljanja migracij, nadzora meja in notranje varnosti.

Če pogledamo podrobneje, bo od skupnega zneska 5,4 milijarde evrov kar 300 milijonov evrov namenjenih za področje notranjih zadev, enako vsoto, 300 milijonov evrov, pa bo Slovenija prejela v okviru socialnega podnebnega sklada, ki je namenjen blaženju socialnih posledic zelenega prehoda.

Evropska finančna injekcija je namenjena tudi izvajanju skupne kmetijske politike. FOTO: Leon Vidic/Delo

Za primerjavo: v trenutnem finančnem obdobju (2021–2027) je imela Slovenija na začetku na voljo 3,2 milijarde evrov za kohezijo in 1,8 milijarde za kmetijstvo, kar skupaj znaša pet milijard evrov. Novi predlog tako prinaša zmerno povečanje sredstev.

Ta razdelitev je del širše prenove večletnega finančnega okvira (MFF), ki ga je Evropska komisija predstavila v sredo. Novi proračun je zasnovan bolj preprosto in temelji na treh osrednjih stebrih.

Prvi in največji steber, vreden 865 milijard evrov, so prav omenjeni nacionalno-regionalni načrti.

Drugi steber predstavlja evropski sklad za gospodarsko konkurenčnost z okoli 450 milijardami evrov, tretji pa je namenjen zunanjemu delovanju EU, vključno s podporo širitvi, za kar je predvidenih 215 milijard evrov.

Današnja objava pa je šele prvi korak v dolgotrajnem procesu. Ministri za evropske zadeve bodo danes opravili prvo razpravo o predlogu z evropskim komisarjem za proračun, Piotrom Serafinom.

Ministri za evropske zadeve bodo opravili prvo razpravo o predlogu z evropskim komisarjem za proračun, Piotrom Serafinom. FOTO: Yves Herman/Reuters

Prava pogajanja, kjer se bodo karte verjetno še premešale in se lahko spremenijo tudi zneski za posamezne države, se bodo začela jeseni. Pričakuje se, da bodo trajala vsaj leto in pol, preden bo končni dogovor dosežen.