Imamo drugi najboljši tehnološki izvoz v EU, a kje so vlaganja?

Po najnovejši analizi evropske komisije je Slovenija opredeljena kot »zmerna inovatorka« in se med članicami EU uvršča na 13. mesto. Njena skupna inovacijska uspešnost dosega 94,7 odstotka povprečja EU.

Kljub tej uvrstitvi pa podatki kažejo, da se je uspešnost Slovenije od leta 2018 povečevala hitreje od povprečja Unije (+16,8 odstotne točke v primerjavi s +12,6 za EU).

Kako v resnici stoji Slovenija na evropskem inovacijskem zemljevidu? Da bi dobili jasen in objektiven odgovor, smo se poglobili v dva najpomembnejša dokumenta, ki vsako leto ocenita utrip inovativnosti v Evropi. Gre za obsežno Evropsko poročilo o inovacijah za leto 2025 (EIS 2025), ki nudi širšo sliko in primerjavo vseh članic, ter za podrobno Poročilo o inovacijski uspešnosti za Slovenijo 2025, ki našo državo postavi pod drobnogled.

Po najnovejši analizi evropske komisije je Slovenija opredeljena kot »zmerna inovatorka«. FOTO: Srdjan Zivulovic/Reuters

Obe publikaciji je pripravila evropska komisija, njuna teža pa izvira iz preverjene metodologije in uporabe uradnih statističnih podatkov, v večini primerov iz Eurostata.

V nadaljevanju bomo ključne ugotovitve, lestvice in trende iz teh poročil prepletli v celovito zgodbo, ki pojasni, zakaj se Slovenija nahaja na pomembnem razpotju in kaj to pomeni za našo prihodnost.

Temelji uspeha: moč industrije in sodelovanja

Analiza inovacijske uspešnosti Slovenije kaže na več področij, kjer država presega povprečje EU in se uvršča med najuspešnejše članice. Te močne točke so pretežno skoncentrirane v industrijskem sektorju in v povezovanju med znanostjo in gospodarstvom.

Jedro slovenske konkurenčnosti je izvozna moč industrije. Po kazalniku izvoza srednje in visokotehnoloških izdelkov se Slovenija uvršča na drugo mesto v Evropski uniji. Ta rezultat je strukturno podprt z nadpovprečnim deležem zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, ki znaša 22,5 odstotka, medtem ko je povprečje EU 15,6 odstotka.

Ključne panoge za izvozno uspešnost so avtomobilska, farmacevtska in elektronska industrija.  FOTO: Jože Suhadolnik

Poročilo o Sloveniji kot ključne panoge za to uspešnost navaja avtomobilsko, farmacevtsko in elektronsko industrijo. Vendar ta izvozna usmerjenost prinaša tudi strateški izziv. Slovenija se namreč hkrati uvršča na prvo mesto med državami EU po odvisnosti od uvoza visokotehnoloških izdelkov iz držav zunaj Unije.

Po navedbah glavnega evropskega poročila o inovacijah skoraj 39 odstotkov tovrstnih izdelkov za domačo porabo uvozimo, pri čemer gre večinoma za farmacevtske izdelke s Kitajske in iz Švice. To kaže na visoko stopnjo vpetosti v globalne dobavne verige, a hkrati na izpostavljenost tveganjem, povezanim z njihovo stabilnostjo.

Drugi steber uspešnosti je razvito sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Pri javno-zasebnih znanstvenih objavah Slovenija dosega 243,3 odstotka povprečja EU, kar jo uvršča na deseto mesto med članicami. Visoko se uvršča tudi na področju človeških virov, natančneje pri vseživljenjskem učenju, kjer zaseda šesto mesto v EU.

Kje se zatika pri prehodu v novo dobo?

Analiza razkriva strukturne vrzeli, ki Slovenijo oddaljujejo od vodilnih inovacijskih okolij, kljub močni industrijski osnovi. Izzivi se kažejo predvsem na treh ključnih področjih: v naložbenem okolju, stopnji digitalne preobrazbe in v strukturi izvoza.

Vladna podpora za raziskave in razvoj v podjetjih se je v zadnjem letu zmanjšala za 24,6 odstotne točke. FOTO: Andrii Yalanskyi/Shutterstock

Na področju naložb je najbolj izrazit primanjkljaj tveganega kapitala, kjer Slovenija s 27,3 odstotka povprečja EU zaseda 21. mesto. Tako nizka raven omejuje rast in skaliranje zagonskih podjetij z visokim potencialom. Stanje dodatno poslabšuje upadanje javnih spodbud, saj se je vladna podpora za raziskave in razvoj v podjetjih samo v zadnjem letu zmanjšala za 24,6 odstotne točke.

Drugi izziv je digitalna preobrazba. Slovenija pri digitalnih kompetencah prebivalstva zaseda komaj 24. mesto v EU. Ta primanjkljaj, v kombinaciji z demografskimi trendi staranja delovne sile, ki jih izpostavlja Poročilo o inovacijski uspešnosti za Slovenijo 2025, predstavlja resno oviro za rast produktivnosti in implementacijo sodobnih poslovnih modelov v prihodnosti.

Strukturni zaostanek se odraža tudi v profilu slovenskega izvoza. Medtem ko država dosega izjemne rezultate pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, je bistveno manj uspešna pri izvozu storitev, ki temeljijo na znanju.

Na tem področju Slovenija dosega le 41,6 odstotka povprečja EU, kar jo uvršča na 23. mesto. To kaže na strukturno nesorazmerje in slabše razvit segment gospodarstva, ki v sodobnih ekonomijah velja za ključnega pri ustvarjanju visoke dodane vrednosti.

Pogled čez mejo in pot naprej

Globalni inovacijski kontekst se hitro spreminja, kar postavlja strateške izzive pred vsa gospodarstva. Evropsko poročilo o inovacijah kot vodilno inovatorko v EU ponovno postavlja Švedsko.

Evropsko poročilo o inovacijah 2025 kot vodilno inovatorko v EU ponovno postavlja Švedsko. FOTO: Tom Little/Reuters

Njena moč temelji predvsem na visokih naložbah v poslovnem sektorju in napredni digitalizaciji – dveh področjih, ki sta v analizi za Slovenijo prepoznani kot ključni strukturni pomanjkljivosti. Hkrati poročilo ugotavlja pomemben premik na globalni ravni: Kitajska je po izmerjeni inovacijski moči prehitela tako EU kot ZDA, kar spreminja ustaljena gospodarska razmerja moči in zaostruje konkurenčne pogoje za vse.

Za Slovenijo ti trendi pomenijo, da je njena prihodnja konkurenčnost odvisna od odločitev, sprejetih danes. Analiza kaže na strateško usmeritev, ki presega vprašanje trenutne uvrstitve. Ena možnost je ohranjanje fokusa na obstoječem, dokazano uspešnem industrijskem modelu, ki pa kaže znake ranljivosti, predvsem v veliki odvisnosti od uvoza in počasnejšem prilagajanju digitalni transformaciji.

Druga možnost je odločnejša in sistematična naložba v znanja, tehnologije in finančne mehanizme, ki so potrebni za razvoj gospodarstva 21. stoletja.

Pot naprej zato zahteva jasno strateško vizijo, ki bo obstoječe prednosti, kot sta močno sodelovanje med znanostjo in industrijo, uporabila za krepitev novih področij. To vključuje ustvarjanje pogojev za rast inovativnih podjetij, dvig digitalnih kompetenc in razvoj storitev z visoko dodano vrednostjo.

Slovenija se med članicami EU uvršča na 13. mesto po inovacijski uspešnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Cilj takšne usmeritve je zagotoviti, da slovenski inovacijski sistem ne bo le ohranjal obstoječe dinamike, ampak jo bo sposoben tudi pospeševati v skladu z zahtevami prihodnosti.