Koalicija za, opozicija: Kje so obljube vlade o gradnji 30.000 stanovanj?

Poslanske skupine so v današnji prvi obravnavi večinoma napovedale podporo predlogu novele stanovanjskega zakona. Koalicija ob poudarjanju pozitivnih rešitev podpira nadaljnjo obravnavo, opozicijski SDS in NSi pa menita, da je predlog vsebinsko prazen oziroma vsebuje napačne rešitve, zato sta proti.

Stanovanjski dvojček do jeseni pod streho

»Glavno vodilo pri spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona je bilo, da spodbudimo občine in stanovanjske sklade h gradnji in boljšemu upravljanju javnih najemnih stanovanj. Naš cilj je, da tovrstna stanovanja ne bodo več nezaželena, da za občine ne bodo več breme, ampak da se bo okrepilo zavedanje, da predstavljajo družbeni in razvojni potencial lokalnih skupnosti in države,« je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Katere novosti še predvideva novela?

Med predlaganimi ukrepi so prilagoditev postopkov dodeljevanja stanovanj, da bi občine in lokalni stanovanjski skladi lažje sledili svojim družbenim in razvojnim potrebam. Po predlogu bodo imeli namreč več vpliva na določanje razpisnih pogojev in prednostne liste. Poseben poudarek je na mladih, je dejal minister, hkrati pa se ne zanemarja socialne vloge javnih stanovanj, saj bodo morale občine pri dodeljevanju upoštevati tudi socialni položaj prosilcev.

Novela naj bi tudi poenostavila in pospešila postopke oddaje javnih stanovanj ter prilagodila sistem določanja neprofitne najemnine. Ta se bo glede na predlog postopno, v štirih letih, zvišala, da bi občine, skladi in neprofitne stanovanjske organizacije lahko stanovanja tudi vzdrževali in gradili nova. Po zvišanju najemnina za 50 kvadratnih metrov veliko novo stanovanje v Ljubljani ne bo višja od 400 evrov, za starejša stanovanja bo bistveno nižja, je zagotovil minister.

Le malo zazidljivih zemljišč je pripravljenih za gradnjo

Spreminja se sistem subvencioniranja najemnine, in sicer bo po predlogu država krila subvencije za vsa javna najemna stanovanja, ki jih zdaj občine, občine pa subvencije tržnega najema, ki jih zdaj država. Novela ureja tudi status in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij, med katerimi bodo lahko tudi zadruge.

Novo dojemanje stanovanjske politike

Koalicija predlog podpira. »Gre za strateško prenovo stanovanjskega sistema,« je dejala Sara Žibrat (Svoboda). Med rešitvami je izpostavila ohranitev socialne funkcije javnih stanovanj in avtonomijo občin pri njihovem dodeljevanju. Podpira med drugim tudi spremembe glede najemnin, razbremenitev občin pri subvencioniranju, digitalizacijo postopkov in možnost, da bodo zadruge pridobile status neprofitne stanovanjske organizacije.

Novela po predlogu prinaša nova pravila, ki bodo stanovanja približala različnim skupinam, obenem pa ohranja socialno vlogo teh stanovanj, menijo v Levici. FOTO: Leon Vidic

Predlog novele je odgovor za nevzdržno stanje na stanovanjskem področju in skupaj z zakonom o financiranju in gradnji javnih najemnih stanovanj predstavlja ključni temelj nove stanovanjske politike, je dejal Damijan Bezjak Zrim (SD). Naštel je rešitve glede dodeljevanja javnih stanovanj z upoštevanjem potreb občin, spremembe izračuna neprofitne najemnine, ureditev statusa neprofitnih stanovanjskih organizacij z vključitvijo zadrug.

»Začeli smo spreminjati dojemanje stanovanjske politike, zdaj jo krepimo in gradimo naprej,« je dejal Milan Jakopovič iz Levice, iz katere prihaja tudi minister. Novela po predlogu prinaša nova pravila, ki bodo stanovanja približala različnim skupinam, obenem pa ohranja socialno vlogo teh stanovanj. Postopki dodeljevanja bodo hitrejši in enostavnejši, nova metodologija določanja najemnin bo zagotovila, da bodo še vedno dostopne, hkrati pa bodo omogočile obnavljanje, je nanizal.

Opozorila na pomanjkljivosti

Poslanska skupina nepovezanih poslancev je napovedala podporo, a pri tem opozorila na vsebinske pomanjkljivosti. Anže Logar je med pozitivnimi rešitvami navedel poenostavitev razpisnih postopkov in večjo avtonomijo občin pri določanju upravičencev, digitalizacijo razpisov in spremembe določanja neprofitne najemnine.

Pomisleke pa imajo med drugim glede tega, da bodo iz najema še vedno izključene osebe pod skrbništvom, da bo kljub spremembam upravljanje javnih stanovanj še vedno čezmerno centralizirano, da niso pojasnjeni razlogi za predvideno zvišanje izdatkov za subvencije in da ni ukrepov za aktivacijo praznih stanovanj.

Proti pa so v opozicijskih SDS in NSi. Izpostavili so predvolilne obljube vlade o gradnji 30.000 stanovanj, ki so se nato znižale na 20.000 stanovanj, ter ji očitali populizem in rezanje trakov pri projektih, ki jih je zastavila prejšnja vlada.

Zvonko Černač (SDS) je ocenil, da gre za vsebinsko prazno novelo; na mizi bi morali imeti nov nacionalni stanovanjski program, ki bi bil podlaga za sprejetje ukrepov. Spremembe postopkov oddajanja stanovanj so brez pomena, saj je stanovanj veliko premalo glede na število prosilcev. Novela ne rešuje ključnih vprašanj, ki so med drugim zbirokratiziranost pri umeščanju v prostor, previsoka obdavčitev oddajanja stanovanj, predraga gradnja stanovanj in prešibka zaščita lastnikov pri oddajanju.

Aleksander Reberšek (NSi) je med pomanjkljivostmi navedel ohranitev sklepanja najema za nedoločen čas ter široko zastavljene kategorije upravičencev in visoko postavljen dohodkovni prag. Kot pozitivno je ocenil ureditev izrednega najema v primeru naravnih nesreč, zvišanje neprofitne najemnine, jasnejšo opredelitev krivdnih odpovednih razlogov.

Med ukrepi, ki bi bili potrebni, je navedel možnost hitrejšega prilagajanja občinskih prostorskih načrtov za večjo dostopnost do komunalno opremljenih zemljišč, instrumente za hitrejšo aktivacijo praznih stavbnih zemljišč in spodbude za oddajanje stanovanj na trgu.