Trošarine na tobak in žgane pijače za transferje
Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji z 12,1 odstotka med najnižjimi v EU, sporoča Statistični urad RS ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo jutri. Predlog zamrznitve usklajevanja socialnih in družinskih transferjev, ki sicer pomembno vplivajo na materialni položaj številnih prebivalcev, je naletel na negativne odzive, premier Robert Golob pa je bil v komentarju tega ukrepa precej oster do resornega ministra Luke Mesca.
Inflacija povzroča spiralo drvenja v revščino, lahko ji rečemo tudi prikriti ubijalec upanja, osnovne dobrine so se podražile celo bolj, kot to odraža inflacija, zato bo neusklajevanje transferjev najbolj prizadelo tisti del skupnosti, ki je najranljivejši in družine, je v okviru poslanskih vprašanj opisal Milan Jakopovič (Levica). Od predsednika vlade je želel pojasnilo, ali podpira njihovo zamrznitev in ali »je teh nekaj deset milijonov v milijardnem proračunu res tako velik strošek, ki si ga država ne more privoščiti«.
Golob Levici: Meni je žal, da je to vaš minister
Golob je odgovoril, da je morala vlada že pred poletjem zaradi fiskalnega pravila za 2024 in 2025 upoštevati triodstotni deficit, še dodatna sredstva pa pridobiti po poplavah, zaradi katerih bodo letos nakazali več kot 600 milijonov. Prihodnje leto pa bo treba dobiti 1,1 milijarde evrov, zato je ministrstvo za finance vsakemu od ministrstev dalo nalogo, da poišče, kje so možni prihranki s čim manj negativnimi posledicami. Vsako ministrstvo je odločalo samostojno.
»Avtonomna pravica in dolžnost vsakega ministra je, da pride s predlogi, kako bo zagotovil sredstva, ki jih namenimo poplavam. Danes priti sem in izigravati sklepe vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, četudi je boleče,« je dejal Golob in dodal, da pri marsikaterem ministru opaža, da je pustil izven proračuna tiste ukrepe, ki jih je najtežje zavrniti v državnem zboru, da si je s tem olajšal delo. »Meni je žal, da je to vaš minister,« je pristavil.
Treba je upoštevati stisko ljudi, ki jim nihče ne zmanjšuje socialne pomoči, treba pa je preprečiti, da bi prihajalo do zlorab in da »se ne splača bolj biti doma, kot delati«. Boljši nadzor nad porabo sredstev bodo, je najavil premier, vzpostavili preko digitalne kartice, ki jo »žal, iz ne vem katerega razloga, ne znamo ali nočemo vpeljati«.
Dodatni viri, ko se pomoč ne bo zlorabljala
»Ko bodo vzpostavljene razmere za boljši nadzor in se socialna pomoč ne bo zlorabljala, bomo vzpostavili dodatne vire,« je napovedal predsednik vlade. Po njegovih besedah bo ministrstvo za finance proučilo možnost dviga trošarin na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače, »da bomo zagotovili sredstva, ki jih vaš minister ni uspel, da bomo lahko usklajevali socialne transferje«. Dodatni viri bodo za najranljivejše skupine, a ne nujno samo za socialno pomoč. »Pri sedanji brezposelnosti, ki je rekordno nizka, moramo predvsem stimulirati tiste, ki delajo. Za tiste, ki ne zmorejo, pa nadzirati, zakaj ta denar porabijo,« je izjavil premier.
Od povprečno 68 do 3996 evrov
Podatki MDDSZ, kjer izplačujejo več kot 30 različnih transferjev, kažejo, da je denarno socialno pomoč avgusta prejemalo 74.113 ljudi, kar je najmanj z zadnjih sedmih letih, za kolikor so na razpolago statistike na njihovi spletni strani, skupaj je za to država namenila nekaj manj kot 19,9 milijona evrov. Najbolj razširjen transfer je otroški dodatek, do njega je upravičenih 328.837 prejemnikov, ki so avgusta v povprečju dobili skoraj 68 evrov, kar pomeni skupaj dobrih 22,9 milijona evrov. Najvišji povprečni izdatek iz blagajne MDDSZ na posameznika pa je osebna asistenca, v povprečju je država na upravičenca prejšnji mesec namenila 3996 evrov oziroma 17,3 milijona za 4119 ljudi.
»Priročno je, da ko je novica slaba, je predsednik vlade tisti, ki naj odgovarja, ko je dobra, naj se pa ministri s tem hvalijo,« je še komentiral Golob.
Luka Mesec se je odzval, da od začetka razprav, s katerimi jim je finančno ministrstvo določilo limite, vse razprave usmerjajo v rešitve, da kljub znižanju proračuna za približno 300 milijonov evrov nihče ne bi bil na slabšem. Kar je zahtevno, saj predstavljajo 95 odstotkov njihovega proračuna zakonsko predvidene proračunske obveznosti. »Ko se pogovarjamo o zniževanju stroškov, se lahko pogovarjamo samo o tem, komu od najranljivejših skupin bomo vzeli denar: materam samohranilkam, otrokom, ženskim na porodniški, rejnikom, vojnim veteranom, socialno ogroženim,« je naštel.
V večji meri so, pravi Mesec, prihranek našli z uvajanjem sistemskih sprememb (npr. preprečevanju upokojevanja preko brezposelnosti, boljšemu sistemu izterjave neplačanih preživnin, preprečevanju zlorab na področju osebne asistence itd.). »Kljub temu pa tako velikega prihranka brez bolečih posegov ni mogoče doseči. Boli me, da so ti sedaj del predloga obstoječega proračuna, in obenem veseli, da je predsednik vlade predlagal nekaj rešitev, kako bi lahko zbrali sredstva, ki bi tudi v prihodnjem letu omogočila uskladitev socialnih transferjev. Naše skupne napore moramo zato usmeriti v to smer,« je navedel Mesec.
