Nenujnih bolnikov od 75 do 80 odstotkov, ti hromijo celo urgenco
Na ljubljanski urgenci v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo povečan naval bolnikov. Obremenjena je tako internistična prva pomoč UKC Ljubljana kot služba nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana. Slednji povečane obremenitve pripisujejo tudi pomanjkanju družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki pomoč iščejo na urgenci.
Takšne gneče na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ne pomnijo, so pojasnili za STA. V sredo dopoldne je na obravnavo denimo čakalo še 20 bolnikov, ki so na obravnavo prišli tekom noči.
Poudarjajo, da je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike - preteklo nedeljo je bilo takih kar 300. Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo okoli 100 bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih.
»Čeprav mnogi izmed njih potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke,« poudarjajo. Na infekcijski kliniki UKC so zato odprli dodatne kapacitete, ki so se takoj zapolnile.
Stanje je trenutno slabše kot 17. novembra, ko so aktivirali zeleni alarm načrta za množične nesreče. Tokrat načrta niso aktivirali, so se pa že novembra dogovorili za ukrepe, ki jih vključujejo po potrebi.
Povečane obremenitve beležijo tudi v splošni nujni medicinski pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.
Od 20. do 26. decembra pa so obravnavali 1242 bolnikov, kar je 45 odstotkov več kot predhodno leto.
»Ocenjujemo, da je večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi vse večjega števila oseb, ki nima svojega osebnega zdravnika,« so navedli za STA. Kot so pojasnili, so družinski zdravniki izredno obremenjeni, saj jih je premalo, zato bolniki raje pridejo na urgenco tudi za nenujne zadeve.
»Ravno ti nenujni bolniki, ki jih je od 75 do 80 odstotkov, so problem, ki hromi celo urgenco,« opozarjajo. Tako število nenujnih bolnikov na urgenci pomeni veliko varnostno tveganje za nujne bolnike, ki ga skušajo zmanjšati z ustrezno triažo. Ker zato nenujni bolniki na pregled čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še pojasnili.
Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta sicer sredi novembra podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine.
Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na UKC Ljubljana oz. bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.
V UKC so pojasnili, da so dogovor že podpisali in ga v podpis posredovali ZD Ljubljana. V skladu s sporazumom bo ZD Ljubljana v okviru SNMP z novim letom ponovno izvajal razširjeno obravnavo bolnikov v okviru programa enote za bolezni urgentnega centra, so pojasnili.
Naval tudi na Kliniko Golnik
Ob kroženju respiratornih obolenj velik naval bolnikov poleg ljubljanske urgence beležijo tudi v Kliniki Golnik. Od 5. decembra v urgentni ambulanti tedensko obravnavajo 50 odstotkov bolnikov več, kot so jih v tednih pred tem. Težave predstavlja tudi večje število odsotnih zaposlenih, a storitev za zdaj še ne odpovedujejo, so sporočili STA.
Pri bolnikih, ki jih obravnavajo v Kliniki Golnik, prevladujejo predvsem virusne okužbe dihal, med njimi okužbe z novim koronavirusom, virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom (RSV), pojavljajo se tudi pnevmokokne pljučnice. Ob povečanem dotoku bolnikov z respiratornimi okužbami pa obravnavajo in hospitalizirajo tudi bolnike zaradi poslabšanj njihovih kroničnih bolezni, saj se te, kot pravijo, dogajajo ne glede na sezonsko dogajanje.
Poleg večjega obsega dela dodatno težavo predstavlja večje število odsotnosti zdravstvenih delavcev zaradi bolezni, zaradi nege bolnih otrok, porodniških odsotnosti in daljših bolniških odsotnosti, ki so jih nastopile v preteklih mesecih, so pojasnili.
»Ob navedenem je jasno, da se je breme za vse trenutno aktivne zdravstvene delavce občutno povečano. Vsak dodatni, nenadni izpad zaradi bolezni ali nege pomeni samo krepke dodatne težave pri organizaciji dela,« so opomnili.
Trenutno zdravijo 101 osebo bodisi zaradi okužb ali pa zaradi drugih težav. Zaradi povečanih potreb so odprli nekaj dodatnih postelj za bolnike z gripo, kolikor je bilo možno zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, in nekaj akutnih postelj, da bi predvsem dežurnim zdravnikom vsaj minimalno olajšali zagate, ki jih doživljajo v urgentni ambulanti ob krepko povečanem napotovanju bolnikov s primarne ravni zdravstva.
Poleg velikega dotoka bolnikov iz urgentne ambulante pa se nanje obračajo tudi druge bolnišnice s potrebami oz. željami po premestitvi bolnikov iz njihovih ustanov na Kliniko Golnik. Tudi v teh primerih se trudijo pomagati, kolikor jim dopuščajo omenjene težave s pomanjkanjem zdravstvenega kadra.
Nenujnih storitev zaradi povečanih obremenitev zaenkrat še ne odpovedujejo, le v posameznih pulmoloških subspecialnostih so nekoliko upočasnili dotok vnaprej načrtovanih sprejemov, kar pa ne velja za diagnostiko tumorjev.
