V politiko se vrača Marjan Podobnik
Na sobotnem kongresu je nekdanji prvak SLS nesporen favorit za novega predsednika.
Odpri galerijo
Nekdanji predsednik stranke Marjan Podobnik, ki je favorit na sobotnih volitvah predsednika SLS, je bil prvi, ki je v slovenski politiki zaigral na strune populizma. FOTO: Voranc Vogel
Kandidat za ponovnega predsednika najstarejše politične stranke pri nas verjame, da lahko SLS znova pridobi pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru. V stranki je, ne glede na to, da je na volitvah leta 2014 izpadla iz parlamenta in da ji niti letos ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga, precej županov, članstvo prav tako ostaja stabilno.
Največji uspeh je SLS na državnozborskih volitvah dosegla leta 1996, ko jo je vodil Marjan Podobnik. Dobila je skoraj 20 odstotkov podpore volivcev in 19 poslancev. Uvrstila se je takoj za LDS, ki je dobila 25 poslanskih mandatov. Vlado je sestavil Janez Drnovšek, Marjan Podobnik pa je postal njen podpredsednik.
Število članov stranke se, čeprav ji na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah ni uspelo preskočiti parlamentarnega praga, ni veliko spreminjalo. Od leta 1992 jih ima okoli 13.000. Ima več državnih svetnikov, v klubu županov SLS je 48 županov, od tega 32 izvoljenih na njeni listi, preostali so nastopili samostojno, a s podporo SLS. Največ županov na njeni listi je bilo izvoljenih leta 2006, in sicer 49. Stranko je tedaj vodil Janez Podobnik.
Na lokalnih volitvah bodo nastopili tudi tokrat. »Lokalne volitve imajo drugačne zakonitosti kot državnozborske. Volivci 'bližje sebe' na pomembna mesta izvolijo ljudi, ki jih poznajo, jim zaupajo in pričakujejo, da bodo delovali po načelih dobrega gospodarja. Ne glede na to, da smo leta 2014 izpadli iz parlamenta, smo na lokalnih volitvah dosegli odličen rezultat, drugi najboljši od vseh lokalnih volitev od začetka delovanja stranke oziroma njene predhodnice, Slovenske kmečke zveze,« so povedali v SLS.
Po izključitvi Marjana Podobnika leta 2016 so SLS zapustili nekateri vidni člani. Ko so pred meseci Podobnika povabili nazaj, se je z njim vrnilo nekaj drugih vidnih članov. »SLS je v preteklih letih izključila več članov, kar se je vsekakor pokazalo za veliko napako. V primeru Marjana Podobnika je bila njegova izključitev posledica neljubega konflikta s tedanjim predsednikom Markom Zidanškom. V soboto bo predsedniški kandidat Marjan Podobnik zmagal z veliko večino glasov,« je napovedal evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič.
S čim bi morala stranka odslej nagovarjati volivce, saj je Zidanšek preveč stavil tudi na protimigrantska čustva? SLS se mora predvsem vrniti, je poudaril Bogovič, k standardnim tematikam in področjem, kot so kmetijstvo, lokalna samouprava, skladen regionalni razvoj in črpanje evropskih sredstev.
Oseminpetdesetletni povratnik v SLS, oče šestih otrok, se bo v soboto na kongresu stranke pomeril s protikandidatom Janezom Lenclom za funkcijo predsednika stranke. Pravi, da se vrača modrejši in bolj izkušen. Želi si dobrih odnosov s prvakom SDS Janezom Janšo, s katerim menda ni govoril zadnjih deset let. Kongres stranke ter konvencija s predstavitvijo kandidatov za župane in občinske svetnike bosta potekala pod geslom Mi smo družina.
Težko govorim o zadoščenju. Seveda so me zadeve v preteklosti bolele, še posebno ker sem se zavedal, da bodo notranje razprtije dodatno škodovale SLS. Počakajmo na sobotni kongres, ki naj bi bil vrhunec spravnih procesov v stranki, vsekakor pa sem vesel, da si vsi želimo delati enotno naprej. Verjamem tudi v odličen rezultat na lokalnih volitvah, na katerih smo bili vselej močni.
(Smeh.) V Sloveniji ima populizem slabšalen predznak, raje bi rekel, da sem se trudil biti čim bolj ljudski.
Dolgo sem verjel v možnost oživitve Demosa, a njegove zgodbe ni mogoče ponoviti. Tonin je eden izmed najperspektivnejših državnikov v Sloveniji, dobro se razumeva in sodelujeva.
Najbolj so krivi tisti, ki so si vgradili v glavo čip »z Janšo ne«.
Strukture nekdanjih vplivnih ljudi iz prejšnje države, partije in obveščevalno-varnostnih služb so še vedno sorazmerno močne, se je pa ta njihova moč prekanalizirala v poslovne interese. Zaradi njih si prizadevajo ohraniti tudi politično moč. Želel bi si, da bi tudi ta krog storil čim več dobrega za družbo. Velik del teh starih struktur je kriv, da ima veliko državljanov občutek, da nismo enaki pred zakonom.
Midva sva dolgoletna iskrena nasprotnika, zdaj pa sva v dobrih odnosih. Zadnje čase sva nekajkrat sedla skupaj in se odločila, da bova nehala dvajsetletne razprtije; vsaj zamrznila konflikte, če jih že ne zmoreva preseči, in poskušala skupaj znova dvigniti SLS in tako pomagati tudi Sloveniji.
Vse je mogoče, od dveh let pa celo do konca štiriletnega mandata.
Tretje leto delam na Grmu, centru biotehnike in turizma v Novem mestu, ukvarjam se predvsem s področjem vzpostavljanja gospodarskega grozda za podeželje, delam pri pripravi projektov za kratke verige od lokalnega pridelovalca hrane do potrošnika.
Največji uspeh je SLS na državnozborskih volitvah dosegla leta 1996, ko jo je vodil Marjan Podobnik. Dobila je skoraj 20 odstotkov podpore volivcev in 19 poslancev. Uvrstila se je takoj za LDS, ki je dobila 25 poslanskih mandatov. Vlado je sestavil Janez Drnovšek, Marjan Podobnik pa je postal njen podpredsednik.
Število članov stranke se, čeprav ji na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah ni uspelo preskočiti parlamentarnega praga, ni veliko spreminjalo. Od leta 1992 jih ima okoli 13.000. Ima več državnih svetnikov, v klubu županov SLS je 48 županov, od tega 32 izvoljenih na njeni listi, preostali so nastopili samostojno, a s podporo SLS. Največ županov na njeni listi je bilo izvoljenih leta 2006, in sicer 49. Stranko je tedaj vodil Janez Podobnik.
Milan Kučan, nekdanji predsednik države, ima po mnenju Marjana Podobnika še precejšnjo moč v slovenski družbi. FOTO: Leon Vidic
Na lokalni ravni pa uspešni
Na lokalnih volitvah bodo nastopili tudi tokrat. »Lokalne volitve imajo drugačne zakonitosti kot državnozborske. Volivci 'bližje sebe' na pomembna mesta izvolijo ljudi, ki jih poznajo, jim zaupajo in pričakujejo, da bodo delovali po načelih dobrega gospodarja. Ne glede na to, da smo leta 2014 izpadli iz parlamenta, smo na lokalnih volitvah dosegli odličen rezultat, drugi najboljši od vseh lokalnih volitev od začetka delovanja stranke oziroma njene predhodnice, Slovenske kmečke zveze,« so povedali v SLS.
Ne vrača se sam
Po izključitvi Marjana Podobnika leta 2016 so SLS zapustili nekateri vidni člani. Ko so pred meseci Podobnika povabili nazaj, se je z njim vrnilo nekaj drugih vidnih članov. »SLS je v preteklih letih izključila več članov, kar se je vsekakor pokazalo za veliko napako. V primeru Marjana Podobnika je bila njegova izključitev posledica neljubega konflikta s tedanjim predsednikom Markom Zidanškom. V soboto bo predsedniški kandidat Marjan Podobnik zmagal z veliko večino glasov,« je napovedal evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič.
S čim bi morala stranka odslej nagovarjati volivce, saj je Zidanšek preveč stavil tudi na protimigrantska čustva? SLS se mora predvsem vrniti, je poudaril Bogovič, k standardnim tematikam in področjem, kot so kmetijstvo, lokalna samouprava, skladen regionalni razvoj in črpanje evropskih sredstev.
Po izključitvi Marjana Podobnika leta 2016 so SLS zapustili nekateri vidni člani. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Marjan Podobnik: Kučanov krog je moč prekanaliziral v poslovne interese
Oseminpetdesetletni povratnik v SLS, oče šestih otrok, se bo v soboto na kongresu stranke pomeril s protikandidatom Janezom Lenclom za funkcijo predsednika stranke. Pravi, da se vrača modrejši in bolj izkušen. Želi si dobrih odnosov s prvakom SDS Janezom Janšo, s katerim menda ni govoril zadnjih deset let. Kongres stranke ter konvencija s predstavitvijo kandidatov za župane in občinske svetnike bosta potekala pod geslom Mi smo družina.
Vračate se na vrh stranke. Čutite zadoščenje?
Težko govorim o zadoščenju. Seveda so me zadeve v preteklosti bolele, še posebno ker sem se zavedal, da bodo notranje razprtije dodatno škodovale SLS. Počakajmo na sobotni kongres, ki naj bi bil vrhunec spravnih procesov v stranki, vsekakor pa sem vesel, da si vsi želimo delati enotno naprej. Verjamem tudi v odličen rezultat na lokalnih volitvah, na katerih smo bili vselej močni.
Se strinjate, da ste bili prvi populist v slovenski politiki?
(Smeh.) V Sloveniji ima populizem slabšalen predznak, raje bi rekel, da sem se trudil biti čim bolj ljudski.
V kakšnem odnosu ste z Matejem Toninom, ki je razmišljal o novem Demosu?
Dolgo sem verjel v možnost oživitve Demosa, a njegove zgodbe ni mogoče ponoviti. Tonin je eden izmed najperspektivnejših državnikov v Sloveniji, dobro se razumeva in sodelujeva.
Kdo je kriv, da Janez Janša ni sestavil vlade?
Najbolj so krivi tisti, ki so si vgradili v glavo čip »z Janšo ne«.
Koliko moči ima še krog Milana Kučana?
Strukture nekdanjih vplivnih ljudi iz prejšnje države, partije in obveščevalno-varnostnih služb so še vedno sorazmerno močne, se je pa ta njihova moč prekanalizirala v poslovne interese. Zaradi njih si prizadevajo ohraniti tudi politično moč. Želel bi si, da bi tudi ta krog storil čim več dobrega za družbo. Velik del teh starih struktur je kriv, da ima veliko državljanov občutek, da nismo enaki pred zakonom.
V kakšnih odnosih ste s Petrom Vriskom, prvim možem Zadružne zveze Slovenije?
Midva sva dolgoletna iskrena nasprotnika, zdaj pa sva v dobrih odnosih. Zadnje čase sva nekajkrat sedla skupaj in se odločila, da bova nehala dvajsetletne razprtije; vsaj zamrznila konflikte, če jih že ne zmoreva preseči, in poskušala skupaj znova dvigniti SLS in tako pomagati tudi Sloveniji.
Koliko časa dajete vladi Marjana Šarca?
Vse je mogoče, od dveh let pa celo do konca štiriletnega mandata.
Kako se zdaj preživljate?
Tretje leto delam na Grmu, centru biotehnike in turizma v Novem mestu, ukvarjam se predvsem s področjem vzpostavljanja gospodarskega grozda za podeželje, delam pri pripravi projektov za kratke verige od lokalnega pridelovalca hrane do potrošnika.
