Vizija nič bliže kot kadarkoli prej

Lansko leto so bile slovenske ceste najvarnejše v vsej zgodovini.
Fotografija: Del zaslug za rekordno nizko število smrtnih nesreč gre pripisati tudi ukrepom za zajezitev novega koronavirusa. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Del zaslug za rekordno nizko število smrtnih nesreč gre pripisati tudi ukrepom za zajezitev novega koronavirusa. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Dolgo ponavljajoče se želje strokovnjakov s področja prometne varnosti o Viziji nič so vsaj v lanskem decembru (deloma) postale resničnost. Slovenske ceste namreč ves mesec niso terjale krvnega davka.

V vsej zgodovini samostojne Slovenije je bil minuli mesec edini, ko ni bilo smrtne žrtve na slovenskih cestah. To so prek twitterja sporočili tudi na agenciji za varnost prometa.

Ta podatek bi sicer lahko skazil pregled policijskih poročil, saj so na božični večer poročali o prometni nesreči s smrtnim izidom v občini Mozirje, ko je voznik osebnega avtomobila iz takrat še neznanega razloga s ceste silovito trčil v drevo ter za posledicami umrl na kraju. Vendar, kot smo izvedeli, policija to obravnava kot prometni dogodek, in ne nesrečo, saj je šlo za samomor.
 

V celem letu najmanj umrlih


Ni pa mesec brez smrtnih žrtev edini pozitivni presežek, saj se je števec umrlih na cestah zaradi prometnih nesreč ustavil pri številki 80, kar je prav tako najmanj doslej. Leto prej sta na cestah umrla 102 udeleženca, še bolj varno kot predlansko pa je bilo 2018, ko je umrlo 91 oseb.



Med glavnimi vzroki za nesreče z najhujšimi posledicami še naprej ostajajo prevelika hitrost, napačna smer in stran vožnje, skrb vzbujajoče pa je še naprej področje alkoholiziranosti. Takšno početje je še vedno odraz nizke kulture, ki jo imajo določeni vozniki do sebe, drugih in do celotne družbe. Prav zaradi takšnih udeležencev v prometu se je še pred leti zdelo, da je ideja Vizija nič – nič mrtvih in nič hudo poškodovanih v prometnih nesrečah v Sloveniji – le utopija.
 

Pomagali so ukrepi zaradi epidemije


Idejni oče in projektni vodja Vizije nič v Sloveniji Robert Štaba, sicer tudi podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) in predsednika Zavoda Varna pot, je ob tem izpostavil, da »ima Slovenija prvič v svoji zgodovini manj kot 90 mrtvih. Če smo žalostni in utrujeni od vseh ukrepov in posledic zaradi epidemije covida-19, pa nam ta drugje prinaša tudi nekaj optimističnega. To je, da se da premakniti stvari na bolje. Da lahko in da zmoremo in znamo ohranjati medsebojno spoštovanje, zdravje in življenje na naših cestah. Si lahko tudi v 2021 zaželimo še več takih mesecev in podarimo največje darilo sebi, drugim, celotni družbi? Torej Vizija nič živi in je uresničljiva, četudi z malce pomoči virusa in ukrepov, ki nam niso najbolj po godu.«

Idejni oče in projektni vodja Vizije nič v Sloveniji Robert Štaba je del zaslug za rekordno nizko število smrtnih nesreč pripisal tudi virusu in ukrepom za njegovo zajezitev. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Idejni oče in projektni vodja Vizije nič v Sloveniji Robert Štaba je del zaslug za rekordno nizko število smrtnih nesreč pripisal tudi virusu in ukrepom za njegovo zajezitev. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo


Brez mrtvih v decembru, ki je bil sicer zaradi praznovanj in veseljačenja v preteklih mesecih med bolj nevarnimi, je šlo skoraj gotovo tudi zaradi omejitev gibanja in prepovedi druženja, kar je imelo (v tem primeru pozitivno) za posledico tudi manj prometa, predvsem pa manj pijanih voznikov. S tem pa je bilo tudi manj tveganj za nesreče.

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...