Vlada bo ponovno odločala o ukrepih

Pravnika Andraž Teršek in Rajko Pirnat menita, da je šlo za hudo napako vlade. Tudi Matej Avbelj in Ciril Ribičič se strinjata z odločitvijo ustavnega sodišča.
Fotografija: Ustavno sodišče je dalo vladi tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem, sledi iz sklepa, objavljenega v Uradnem listu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Ustavno sodišče je dalo vladi tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem, sledi iz sklepa, objavljenega v Uradnem listu. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Po tem, ko je ustavno sodišče v četrtek zvečer odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o šolanju na daljavo neveljavni, ker niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, vladi pa dalo tri dni časa za ukrepanje, se vrstijo tudi (kritični) odzivi opozicijskih politikov. 

Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci dopoldne predstavil vladno stališče na odločitev ustavnega sodišča. »Po mnenju vlade so bili vsi ukrepi sprejeti na podlagi strokovnih podlag, da so nujni zaradi reševanja življenja ljudi in ohranjanja njihovega zdravja ter da so bili sprejeti na popolnoma transparenten in javen način ter po mnenju vlade ustrezno predstavljeni in objavljeni. Odločitev ustavnega sodišča je nepričakovana, saj se v svojih prejšnjih odločitvah, ki so se nanašale na ukrepe za obvladovanje epidemije covida-19, ni postavilo na takšno stališče,« je dejal Kacin. 

Vlada poleg tega še dodaja, da odloki sami niso omejili svoje veljavnosti »in bi torej morali veljati, dokler niso razveljavljeni«. Zato je bilo po mnenju vlade sprejemanje sklepov o podaljšanju ukrepov ustrezno. »Vsekakor pa bo vlada z načelom pravne države upoštevala odločitev ustavnega sodišča in bo o ukrepih na podlagi strokovnih izhodišč znova odločala. Glede na stališče ustavnega sodišča, da gre za predpise, bo zadevna besedila objavila v uradnem listu,« je zapisano v izjavi. Kot je dodatno povedal Kacin, bo vlada pripravila celovit odgovor glede delne odločbe in sklepa ustavnega sodišča ter tudi ukrepala. Ni pa nobena odločitev vlade po Kacinovih besedah pod vprašajem. »Če bo treba, bo vlada znova sprejela odločitve in poskrbela za kontinuiteto izvajanja ukrepov, namenjenih zaščiti zdravja ljudi,« je dejal. 

Poudaril je še, da se bo vse, »kar velja za delo izobraževalnega sistema, nadaljevalo« in da se, »kar zadeva način izobraževanja, s ponedeljkom ne spreminja nič«. 



​Že pred tem sta svoje mnenje podala pravnika Andraž Teršek in Rajko Pirnat, ​ki menita, da je šlo pri neobjavi sklepov o podaljšanju zaprtja vzgojnih in izobraževalnih ustanov za hudo napako vlade. Po Pirnatovih besedah to odraža njen odnos do vladavine prava.

Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da tudi vsi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, ne veljajo, pa meni Teršek. Po mnenju obeh so možni odškodninski zahtevki za nazaj, saj je bilo to protipravno ravnanje, je njune besede povzela STA.

Tudi ustavna pravnika Matej Avbelj in Ciril Ribičič se strinjata z odločitvijo ustavnega sodišča glede neveljavnosti sklepov in odlokov o pouku na daljavo. »Zadeva je jasna kot beli dan. Ustava določa, da morajo biti predpisi objavljeni v državnem uradnem listu, preden začnejo veljati,« pravi Avbelj. Ribičič vlado poziva, naj popravi, kar je zgrešeno.

Po Avbljevih besedah 154. člen ustave določa, da morajo biti državni predpisi objavljeni v državnem uradnem listu, preden začnejo veljati.»Sklepi vlade, s katerimi podaljšujejo veljavnosti odlokov, so tak državni predpis. Če sklepi vlade niso bili objavljeni, niso nastali, ne obstajajo in tako ne veljajo, s tem pa so tudi odloki prenehali veljati na dan, ko niso bili veljavno podaljšani. Po tistem datumu torej ti odloki niso predstavljali pravne podlage za tamkaj predvidene ukrepe,« je ugotovil in dodal, da gre za osnove ustavnega prava.

image_alt
Ustavno sodišče: Pravne podlage za zaprtje šol ni


Na vprašanje, kako bo odločitev vplivala na podobne sklepe in odloke vlade, je odgovoril, da »noben predpis, ki je predpis (splošen in abstrakten pravni akt) in ki ni bil objavljen, v pravni državi ne velja.«.
 

Opozicija kritična


Nekdanji premier in predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec meni, »da odločitev ustavnega sodišča pomeni, da ni dovolj kar sprejemati odlokov v tri dni, vse pa mora imeti pravno podlago. Tudi prenehanje financiranje STA, odvzemi statusov in podobne 'horuk' variante.« Kot je kritično dodal v svojem odzivu na twitterju, pa se je treba ukvarjati samo z epidemijo, če gre res za reševanje življenj in gospodarstva.



​Poslanka LMŠ Tina Heferle meni, da je odločitev ustavnega sodišča velika zaušnica tej vladi. »Medtem ko vlada na eni strani poziva k spoštovanju vladavine prava, po drugi strani krši eno od njenih osnovnih pravil, in sicer, da so vsi sprejeti predpisi tudi javno objavljeni,« je poslanka ocenila v današnji izjavi v DZ. Dodala je, da komuniciranje prek Twitterja ni dovolj.

Prav tako morajo biti po njenih besedah ukrepi podkovani s strokovnimi argumenti in analizami, da bi jih državljani lahko tudi dosledneje spoštovali. Kot je opozorila, otroci s posebnimi potrebami v izobraževalno-zdravstvene ustanove ne hodijo le v šolo, pač pa so tam deležni tudi strokovne obravnave in tam prebivajo, kar pa da jim je vlada z nezakonitim sklepom onemogočila. Odločitev ustavnega sodišča po mnenju poslanke tudi kaže, da je bil ukrep prekomeren. Po ocenah Heferletove obstaja tudi dvom o zakonitosti vseh drugih ukrepov vlade.

Na twitterju je bila do vlade kritična tudi evropska poslanka in predsednica SD Tanja Fajon. »Nam gre lahko še slabše? Vlada, ki sprejema ukrepe brez pravne podlage!? In epidemijo očitno rešuje kar malo 'po domače?' Izgubila je zadnje razloge za zaupanje, verodostojnost, izgublja potrpljenje ljudi. Da ne omenjam, kako nepopravljiva škoda nastaja za otroke. Odgovornost?!«

Nekdanji šolski minister in podpredsednik SD Jernej Pikalo je v izjavi poudaril, da so razmere v državi, kar zadeva epidemijo, izjemno zahtevne, a to ne more biti opravičilo za to, »da se dela po domače.« »V pravni državi se zadev ne sme delati po domače. V takem primeru državljani ne vemo, kaj je prav in kaj ne, kaj velja in kaj ne, ne znamo slediti ukrepom, predvsem pa smo zmedeni,« je opozoril Pikalo.

Odgovor na to, da ukrepi niso dovolj učinkoviti, vidi v tem, da aktualni oblasti na ta način ne morejo več zaupati. Poudaril je, da razume starše, posebej otrok s posebnimi potrebami, ki ne znajo pomagati. Taki otroci potrebujejo drugačno vrsto pomoči, z odloki, ki niti niso dobro pojasnjeni, pa jim po Pikalovem mnenju odrekajo pravico do razvoja. Upa, da bodo na ministrstvu vsaj za te otroke omogočili pouk, sicer pa bi možnost vrnitve otrok v šole morala vlada po njegovem mnenju preučevati iz tedna v teden. Po Pikalovih ocenah obstaja tudi možnost odškodninskih tožb.

Opozicijske stranke poudarjajo, da gre za nesposobnost vlade. FOTO: Jure Eržen/Delo
Opozicijske stranke poudarjajo, da gre za nesposobnost vlade. FOTO: Jure Eržen/Delo


Po besedah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca je ustavno sodišče ugotovilo dvoje: »Da je vlada nesposobna in škodljiva.« Nesposobna je po njegovem mnenju zato, ker ne zna ali ne želi upoštevati navodila ustavnega sodišča pri presoji prvih odlokov, da mora ukrepe tehtati vsakih sedem dni, poleg tega pa ukrepov niti ne objavi v uradnem listu. »'Maršal tvito' bi rad vladal s tvit dekreti, a to v pravni državi ni mogoče in ni dopustno,« je dejal Vatovec.

Izpostavil je še, da lahko omejitev šolanja predstavlja nepopravljive posledice zlasti za otroke s posebnimi potrebami. »Gre za intenzivne šolske procese, ki jih na daljavo ni mogoče izvajati in predstavljajo lahko resno tveganje za nadaljnji razvoj in učni uspeh teh otrok,« opozarja Vatovec.

V Stranki Alenke Bratušek so zapisali, da so sami že 5. novembra pozvali vlado, naj se učenci vrnejo v šolske klopi, saj se tudi evropske države z najstrožjimi omejitvami večinsko niso odločile za zapiranje šol: »Odločitev ustavnega sodišča potrjuje, da so vladni ukrepi nepremišljeni, nedodelani in med ljudi vnašajo zmedo.«

Vodja poslancev SAB Maša Kociper ugotavlja, da je pod to vlado očitno problem s spoštovanjem vladavine prava. Po njenem mnenju je vlada veljavnost odlokov podaljševala z vsebinsko praznimi in celo neobjavljenimi sklepi, kar pa »vnaša brezvladje in povečuje zmedo.«

»To je velika napaka vlade, površnost, nekateri pravijo, da celo šlamastika,  ki si je vlada v tako občutljivih časih, ko bi morala biti za vzor državljanom, ne bi smela privoščiti. To meče slabo luč tudi na vse druge ukrepe,« ocenjuje poslanka. Ponovila je poziv SAB vladi, naj pozorno preuči, ali je ukrep šolanja na daljavo res nujen, zlasti za otroke s posebnimi potrebami.

Prvak SNS Zmago Jelinčič ocenjuje, da se je vlada pri odločitvi za šolanje na daljavo odzvala v skladu z željo, da bi čim bolj omejila širjenje virusa. »Po mnenju stroke je bilo smiselno, da otroci ostanejo doma. Pravniki pa v Sloveniji razmišljajo vsak po svoje,« ugotavlja Jelinčič. Kljub temu pa bi bilo po njegovih ocenah smiselno, da se otroci ob upoštevanju zaščitnih ukrepov vrnejo v šole, saj jim manjka predvsem druženje.
 

Vladne stranke pričakujejo ustrezne rešitve


Iz SMC so sporočili, da se zavedajo, da je trenutni model izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela nujen in epidemiološko najbolj varen odziv na razmere, v katerih se nahajamo. Kot so navedli v pisnem odzivu za STA, spoštujejo odločbe ustavnega sodišča, zato pričakujejo, da bo vlada v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča sprejela ustrezne ukrepe, ki v prvi vrsti preprečujejo nadaljnje širjenje okužb.

»Želimo si, da se otroci, tisti s posebnimi potrebami pa med prvimi, čim prej vrnejo v šolske klopi, vendar brez tveganja za njihovo zdravje. Med spoštovanjem najpomembnejših odločitev pa je pomembno, da ohranimo potrpežljivost, ki je v tem trenutku del poti do zdravja,« so še navedli v SMC, iz vrst katere je tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

V SMC, od koder prihaja ministrica za izobraževanje Simona Kustec, spročajo, da spoštujejo odločitev sodišča. FOTO: Blaž Samec/Delo
V SMC, od koder prihaja ministrica za izobraževanje Simona Kustec, spročajo, da spoštujejo odločitev sodišča. FOTO: Blaž Samec/Delo


Po navedbah NSi je zdravniška stroka povedala, da je ukrep zaprtja šol v trenutni epidemiološki situaciji potreben in da pripomore k temu, da se virus med populacijo ne širi še hitreje. Zaradi razmer in v skladu s številom okužb ter hospitaliziranih zaradi covida-19 pa v stranki od pristojnega ministrstva pričakujejo, da v roku, ki ga je dalo ustavno sodišče, pripravi vse potrebno, da bo šolanje na daljavo v veljavi tudi od ponedeljka dalje, so v NSi navedli v pisni izjavi.

V stranki DeSUS verjamejo, da so se po sprejemu ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom številni ljudje znašli v izjemno težki situaciji, predvsem tisti v najranljivejših skupinah. Še posebej ranljiva skupina so otroci, še toliko bolj otroci s posebnimi potrebami. »Izzivi, s katerimi se soočajo tako otroci kot tudi njihovi starši, niso preprosti. In v teh časih je poglavitno breme padlo ravno (oziroma le) na pleča staršev,« so na Facebook strani navedli v DeSUS.

V stranki verjamejo, da bo pristojno ministrstvo v danem roku pripravilo rešitve, ki bodo omogočale izvajanje potrebnih in sorazmernih protikoronskih ukrepov z zagotavljanjem vseh zagotovljenih osnovnih pravic otrok.
 

Vlada bo ponovno odločala o ukrepih in jih objavila v uradnem listu


Minister za notranje zadeve Aleš Hojs meni, da je ustavno sodišče samo navedlo, da »ne gre za to, da bi bilo kaj narobe s samo vsebino teh odlokov«, ampak da je problem v načinu njihove objave.

»Sam si nisem predstavljal, da je objava na spletnih straneh ministrstva nekaj, kar ni javna objava. Torej očitno gre za neke pravne oblike, ki nekako zapovedujejo, da morajo biti te stvari objavljene v uradnem listu,« je ocenil minister ter izrazil prepričanje, da bodo vse stvari ustrezno sanirane v roku, ki ga je določilo sodišče.

Vladna služba za zakonodajo je danes napovedala, da bo vlada po odločitvi ustavnega sodišča znova odločala o ukrepih in jih objavila v uradnem listu.

Komentarji: