Vlada omejila končne cene toplote ogrevanja na plin
Danes spremenjena uredba na novo ureja ceno zemeljskega plina kot vhodnega energenta za vse sisteme daljinskega ogrevanja. »S tem smo dosegli zamejitev končne cene daljinskega ogrevanja pri vseh sistemih v Sloveniji. Kot veste, so se v zadnjem tednu začele pojavljati namere, da bi se končne cene daljinske toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja začele s 1. januarjem 2023 poviševati. Cene na trgih so namreč zelo povišane, tudi za faktor tri in 3,5 oziroma štiri, kar pomeni za 400 odstotkov višje cene kot v istem mesecu lani,« je na novinarski konferenci povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Vlada je posegla v končno prodajno ceno toplote in jo omejila »na znosen nivo«, in sicer pri štirih največjih sistemih bodo takšni mesečni prihranki: v sistemu daljinskega ogrevanja v Mariboru bo mesečni prihranek 122,25 evra, pri sistemu Jesenice 146,16 evra, v Trbovljah bodo prihranili 183,49 evra na mesec in v Novi Gorici 122,79 evra na mesec. »To je primerjava med najavljenimi tržnimi cenami, če vlada z regulacijo ne bi posegla,« je dejal Kumer. Cene bodo še vedno višje kot prejšnjo zimo.
Regulirana cena tudi za vrtce, šole in zdravstvene domove
Vlada je določila tudi najvišjo ceno plina za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove. S 1. novembrom velja regulirana cena tudi zanje. »Še več, uredili smo regulirano ceno tudi za institut nadomestne oskrbe in institut osnovne oskrbe,« je dejal.
Zakaj Ljubljana ni všteta? »Izpostavil sem štiri sisteme daljinskega ogrevanja, ki imajo pretežno kot vhodni element zemeljski plin in se jim povišane cene najbolj poznajo. Pri ostalih sistemih je zemeljski plin manj pomemben energent, v Ljubljani pa poteka velika investicije kogeneracije. Ta bo enkrat to zimo končana, a so se oskrbeli z drugim energentom, kar pomeni, da ta regulacija zanje v tem trenutku ni merodajna,« je pojasnil Kumer.
Skrb, da bi plina to zimo zmanjkalo, je po Kumrovih besedah popolnoma odveč, saj so skladišča po Evropi skoraj stoodstotno napolnjena.
