Voda je zalila pol države

Prebivalce Slovenije je na dan mrtvih prebudilo jesensko deževje, ki se je spremenilo v katastrofo.
Fotografija: Reke so prestopile bregove, zemeljski plazovi so zaprli ceste, odnašali hiše in številne kraje odrezali od sveta. FOTO: Igor Modic/Delo
Odpri galerijo
Reke so prestopile bregove, zemeljski plazovi so zaprli ceste, odnašali hiše in številne kraje odrezali od sveta. FOTO: Igor Modic/Delo

Prvi november 1990 je bil četrtek in v Sloveniji je že več dni deževalo. A običajno jesensko deževje se je sredi dneva spremenilo v katastrofo. Reke so prestopile bregove, zemeljski plazovi so zaprli ceste, odnašali hiše, marsikatero območje je ostalo povsem odrezano od sveta, prebivalci pa brez električnih in telefonskih zvez, tudi brez pitne vode. Slovenija je bila pod vodo.

Zelo hudo je bilo na Štajerskem in Koroškem. V Zgornji Savinjski dolini so vode odnesle vse manjše mostove, v jezero se je spremenil del Mozirja, v Laškem so namerili višino Savinje kar šest metrov, na Koroškem je Mislinja poplavila številne ceste, industrijske obrate, do poznega popoldneva se ni videlo, kaj se je zgodilo z avtobusi, ki so iz osrednje Slovenije odpeljali proti Štajerski. V ihanski farmi so reševali prašiče, voda je popolnoma zaprla Poljansko dolino, na Idrijskem, Cerkljanskem in Zasavju so grozili plazovi, Mura je vsako uro narasla za petnajst do dvajset centimetrov, v Kamniku so se prebivalci borili proti pobesneli Kamniški Bistrici.

image_alt
Dobri človek iz Negove


Najhuje je bilo v Lučah, idilični vasici v Zgornji Savinjski dolini, kjer so se prebivalci srečali s stoletnimi vodami. V bližnjem Podvolovljeku je velik plaz zajezil potok Lučnica in več hiš, stoletnih kmetij spravil pod vodo. Ker je bila vas odrezana od sveta, so pomoč morali dovažati s helikopterjem, med dobrinami, ki so jih vaščani najbolj potrebovali, so bili v prvih dneh tudi škornji.
Statistika je pokazala, da je bilo skupaj poplavljenih več kot 52.000 hektarov kmetijskih površin, poškodovanih najmanj 2500 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog, uničenih 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000.



Po podatkih hidrometeorološkega zavoda je bil za poplave »kriv« najbolj moker mesec oktober v zadnjih 40 letih. Strokovnjaki, posebno iz hidrološke stroke, so opozarjali, da se podobnim katastrofam ne bomo mogli popolnoma izogniti, lahko pa jih zmanjšujemo z vzdrževanjem na­ravnih strug, preprečevanjem ero­zije v hudourniških zaledjih in krajšimi regulacijami v naseljih. Slovenska vlada je na seji drugega novembra odločila, da se sprejme poseben zakon, po katerem bo enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v državi nakazan v solidarnostne namene. Največji junaki težkih razmer so bili gasilci in pripadniki civilne zaščite, marsikje so pomagali tudi vojaki Jugoslovanske ljudske armade.

Preberite še:

Komentarji: