Vse več računov za obisk ambulante nujne medicinske pomoči

Denarne kazni za zdravstvene obravnave, ki niso urgentne.
Fotografija: Kam naj gre človek v soboto zvečer, če se nenadoma počuti tako slabo, da se ustraši, na urgenci pa potem ocenijo, da zadeva ni bila nujna? FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Kam naj gre človek v soboto zvečer, če se nenadoma počuti tako slabo, da se ustraši, na urgenci pa potem ocenijo, da zadeva ni bila nujna? FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Če obiščete ambulanto splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) v Ljubljani in tam ugotovijo, da vaše zdravstveno stanje ni za življenje nevarno, boste prejeli račun.

Nek gospod je moral plačati 75 evrov, gospe so za obisk zaračunali petdeset evrov. Koliko se je statistično v zadnjem obdobju povečalo število samoplačnikov, ne vemo, saj v ZD Ljubljana evidence faktur o nenujnih obiskih ne vodijo. Na vprašanje, če in kdaj so postali strožji glede izdajanja računov za neurgentna stanja, niso odgovorili. Pojasnili so le, da nenujnim pacientom ne izdajajo računov takrat, ko za to obstaja vzrok.

Lani so v ljubljanski SNMP opravili 518 pregledov več kot leta 2016, hitro se povečujejo tudi obiski desetih urgentnih centrov. Lani jih je obiskalo 68,5 odstotka ljudi, katerih zdravstveno stanje je bilo po triažni lestvici uvrščeno v zeleno ali modro kategorijo, kar pomeni, da bi s pregledom lahko počakali.
 

Presakovanje čakalnih vrst


Ljudje raje obiščejo urgentno službo ali SNMP kot osebnega zdravnika, saj se tako izognejo dolgim čakalnim dobam in v enem dnevu opravijo potrebno diagnostiko. Izdajanje računov za opravljene storitve je eden od načinov zajezitve tega problema. Vprašanje je, ali bo tudi učinkovit.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo


Murskosoboški urgentni center je lani obiskalo 2611 ljudi več kot predlani, novomeškega 4298 pacientov več, novogoriškega pa 5763 več. Drastično naraščajoč trend urgentnih obravnav je izvajalce začel siliti k izdajanju računov za nenujne obravnave. Po naših informacijah so izdajanje plačilnih zahtevkov najprej poostrili v ZD Ljubljana oziroma njihovi ambulanti splošne nujne medicinske pomoči (SNMP). »Končno,« so besede, s katerimi sankcijski ukrep pozdravlja predstojnik internistične prve pomoči v UKC Ljubljana, Hugon Možina.

Tipični nenujni obiski, ki jih v ambulanti SNMP zaračunajo, so prehladi, izdajanje receptov za zdravila, ki so v redni terapiji, lokalne ali kronične spremembe na koži, glivice na nohtih, kašelj brez težkega dihanja, seneni nahod, turi in zanohtnice brez vročine, odstranjevanje klopov, piki žuželk (pri bolnikih brez alergij na pike) ...

Medtem ko v SNMP zaostrujejo zadeve, pa v urgentnih centrih za zdaj ostajajo prizanesljivi do ljudi, ki jih obiščejo zaradi blažjih težav. Na urgenci v Ljubljani, tako na internističnem delu kot na kirurškem, zdravniki pogledajo in oskrbijo vsakega pacienta, ne glede na to, ali je nujen ali ni.
 

Malo izdanih računov


Pacienti, ki imajo dodatno zavarovanje, ne plačajo storitve, tudi če ni bila nujna. Pacienti, ki ga nimajo, imajo pa osnovno, ne plačajo nujne obravnave, plačajo pa del obravnave, če ta ni bila nujna. Pacientom brez zavarovanja pa po oskrbi izdajo račun. Devetdeset odstotkov samoplačnikov pri njih je tujcev, ki nimajo ustreznih zavarovanj ali so osebe brez statusa (migranti, plačnik proračun). Preostalih deset odstotkov je tistih, ki so neupravičeni do kritja stroškov zaradi alkohola, drog, zdravil, ki jih ni odobril pristojni minister ... »Če gre za nujno stanje, ki zahteva nadaljnjo hospitalizacijo, računa ne izdamo, ampak gre v breme zavarovalnice,« pojasnjuje Možina. Od leta 2015 do 21. junija letos so na ljubljanski internistični prvi pomoči izdali 983 računov, kar je glede na letno število opravljenih obravnav le približno 0,9 odstotka. Na izdane račune so imeli šest pritožb, od tega dve utemeljeni.


Razkorak med nujnim in nenujnim


Ker posamezniki bolečino doživljajo subjektivno, se težko sami opredelijo, kdaj je stanje nujno in kdaj ne. Pred časom se je nad plačilom pritožila gospa, ki jo je bolelo v prsih in je obiskala SNMP na urgenci. Naredili so ji rentgen in EKG, ko pa je šla po izvide, so ji rekli, da mora plačati 48 evrov, ker ni šlo za nujni primer. Vprašala se je, kam naj bi sicer šla v soboto zvečer in kako bi lahko sama presodila, da zadeva ni bila nujna.

Pri tem se lahko spomnimo nesrečnega delavca iz Makedonije, ki je leta 2010 obiskal SNMP. Zavarovanja ni imel, zdravstveni tehnik pa mu je pojasnil, da bo, če se izkaže, da pregled ni bil nujen, moral plačati od 20 do 100 evrov. Ker si teh stroškov ni mogel privoščiti, je odšel domov in nekaj ur kasneje umrl. V resnici bi moral plačati le, če pregled ne bi bil nujen. Nujna pomoč je namreč zastonj.


Čakanje na raziskave


Canadian health services research foundation je besedno zvezo nenujni pacient opredelila kot pacienta, ki je v enem letu več kot sedemkrat obiskal ambulanto nujne medicinske pomoči. Po pregledu dokumentacije je bilo v Kanadi takšnih 2,2 odstotka v enem letu, kar je predstavljalo 13,6 odstotka letnega obiska. Pri nas tovrstnih raziskav nimamo. Zdaj, ko morajo izvajalci nujne medicinske pomoči vsakih šest mesecev ministrstvu poročati o svojem delu, bi se dalo izluščiti marsikateri zanimiv podatek. Na potezi je torej ministrstvo za zdravje, da postreže s podrobnejšo analizo dela dobro ustanovljenih urgentnih centrov in služb NMP. Le z dobrimi podatki se bo namreč lahko začrtal način, kako zmanjšati število obiskov nenujnih pacientov, ki dežurnim zdravnikom kratijo čas za nujne primere.

Komentarji: