Za celovito, svobodno in povezano EU
Predsednik republike je vlado previdno posvaril, naj med predsedovanjem ne zmanjšuje ugleda države
Odpri galerijo
Na posvetu diplomatov na Brdu pri Kranju, ki ga je vodil minister Anže Logar, tudi o tem, kako zboljšati izplen slovenskega predsedovanja EU.
Foto Blaž Samec
Mesec dni pred slovenskim prevzemom rotirajočega predsedovanja svetu EU je zunanji minister Anže Logar na posvetu zbral slovenske diplomate. »Želim si, da bi iz takšnega posebnega predsedovanja lahko v letu 2022 potegnili čim več praktičnih, še več pa vsebinskih zaključkov, ki bodo slovenski diplomaciji koristili in zagotavljali dobro delo tudi v prihodnjih letih,« je v nagovoru poudaril Logar.
Vrhunec slovenskega predsedovanja bo neformalni vrh EU-Zahodni Balkan, ki bo predvidoma oktobra v Sloveniji. Med najpomembnejšimi tematikami slovenskega predsedovanja je Logar izpostavil napredovanje držav Zahodnega Balkana na poti v EU, predvsem začetek pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo.
Slovenija je po Logarjevih ocenah na predsedovanje svetu EU, ki ga bo prevzela 1. julija, dobro pripravljena. »Zato danes in jutri ne bomo govorili toliko o samem predsedovanju, pač pa predvsem, kako udejanjiti naše poglede in naše zaveze iz strategije o zunanji politiki in programa našega predsedovanja ter kako izboljšati izplen našega predsedovanja,« je dejal Logar.
Pri vprašanju, kako in kam mora seči slovenska zunanja politika, je diplomate nagovorila dr. Sabina Kajnč Lange, predavateljica na bruseljskem inštitutu EIPA. »Diplomatski predstavniki se morajo seznaniti s cilji slovenskega predsedovanja. Poudarek je torej na tem, da informacije in analize iz diplomatsko-konzularne mreže prav tako pripomorejo k izpolnjevanju ciljev predsedovanja,« je Kajnč Lange pojasnila za Delo. O prihodnosti EU in širše Evrope pa je spregovoril profesor diplomacije dr. Boštjan Udovič: »Diplomatsko-konzularna mreža, zlasti v evropskih prestolnicah, lahko omehča marsikatero stališče držav, kar pomeni, da olajša pogajanja v Bruslju«.
Logar je analiziral tudi odnose s sosedami in poudaril, da so bili v ospredju predvsem gospodarski odnosi. Vprašanje uresničevanja arbitražne razsodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško se je za razliko od obeh prejšnjih vlad umaknilo v ozadje.
Predsednik republike Borut Pahor, redni govorec na diplomatskih posvetih, je prepričan, da bo Slovenija predsedovanje opravila z odliko, ne glede na težavno notranjepolitično situacijo. »Naši ljudje si želijo, da bi s predsedovanjem svetu EU Slovenija svoj ugled okrepila. Vsekakor pa ne storila nič, kar bi ta ugled, ki smo ga trdo, skupaj z vami, gradili v zadnjih 30 letih, rahljala,« je Pahor previdno med vrsticami posvaril vlado Janeza Janše, naj predsedovanja ne meša s svojo strankarsko politično agendo.
»Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru,« je še povedal Pahor. Na zelo podobno formulacijo lahko naletimo v resoluciji SDS Gradimo Slovenijo. V njej so zapisali, da je cilj SDS Evropa, ki bo »cela, svobodna in v miru sama s seboj«.
Vrhunec slovenskega predsedovanja bo neformalni vrh EU-Zahodni Balkan, ki bo predvidoma oktobra v Sloveniji. Med najpomembnejšimi tematikami slovenskega predsedovanja je Logar izpostavil napredovanje držav Zahodnega Balkana na poti v EU, predvsem začetek pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo.
Informacije in analize diplomatov pripomorejo k izpolnjevanju ciljev predsedovanja.
Sabina Kajnč Lange
Sabina Kajnč Lange
Slovenija je po Logarjevih ocenah na predsedovanje svetu EU, ki ga bo prevzela 1. julija, dobro pripravljena. »Zato danes in jutri ne bomo govorili toliko o samem predsedovanju, pač pa predvsem, kako udejanjiti naše poglede in naše zaveze iz strategije o zunanji politiki in programa našega predsedovanja ter kako izboljšati izplen našega predsedovanja,« je dejal Logar.
Pri vprašanju, kako in kam mora seči slovenska zunanja politika, je diplomate nagovorila dr. Sabina Kajnč Lange, predavateljica na bruseljskem inštitutu EIPA. »Diplomatski predstavniki se morajo seznaniti s cilji slovenskega predsedovanja. Poudarek je torej na tem, da informacije in analize iz diplomatsko-konzularne mreže prav tako pripomorejo k izpolnjevanju ciljev predsedovanja,« je Kajnč Lange pojasnila za Delo. O prihodnosti EU in širše Evrope pa je spregovoril profesor diplomacije dr. Boštjan Udovič: »Diplomatsko-konzularna mreža, zlasti v evropskih prestolnicah, lahko omehča marsikatero stališče držav, kar pomeni, da olajša pogajanja v Bruslju«.
Logar je analiziral tudi odnose s sosedami in poudaril, da so bili v ospredju predvsem gospodarski odnosi. Vprašanje uresničevanja arbitražne razsodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško se je za razliko od obeh prejšnjih vlad umaknilo v ozadje.
Pahor o ugledu Slovenije
Predsednik republike Borut Pahor, redni govorec na diplomatskih posvetih, je prepričan, da bo Slovenija predsedovanje opravila z odliko, ne glede na težavno notranjepolitično situacijo. »Naši ljudje si želijo, da bi s predsedovanjem svetu EU Slovenija svoj ugled okrepila. Vsekakor pa ne storila nič, kar bi ta ugled, ki smo ga trdo, skupaj z vami, gradili v zadnjih 30 letih, rahljala,« je Pahor previdno med vrsticami posvaril vlado Janeza Janše, naj predsedovanja ne meša s svojo strankarsko politično agendo.
»Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru,« je še povedal Pahor. Na zelo podobno formulacijo lahko naletimo v resoluciji SDS Gradimo Slovenijo. V njej so zapisali, da je cilj SDS Evropa, ki bo »cela, svobodna in v miru sama s seboj«.
