Zjutraj marsikje izmerili rekordno nizke temperature
Vzrok za izjemen mraz zlasti na jugu Slovenije je bila kombinacija sveže snežne odeje, večinoma jasne in mirne noči ter suhe in mrzle zračne mase.
Odpri galerijo
Tudi jutri bo v večjem delu Slovenije še velika nevarnost jutranje pozebe. FOTO: Jure Eržen/Delo
Potem ko sta sneg in izrazita ohladitev včeraj skoraj celotno državo vrnila v zimske razmere, se bo hladno vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Zlasti jutra bodo zelo mrzla za ta čas, povsod po državi bo tudi jutri možna pozeba. Petkovo jutro bo manj mrzlo.
Kot piše Arso, se je Slovenija danes zbudila v polarno aprilsko jutro. V Novi vasi so namerili –20 stopinj Celzija, na Babnem polju in v Zadlogu –19, v Logatcu in Kočevju –12, Črnomlju –11, Novem mestu –6, Celju –5, Ljubljani in Biljah –4, v Sečovljah –2 stopinji Celzija.
Marsikje so preživeli najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70, verjetno pa več kot stotih letih. V omenjeni Novi vasi na Blokah so zjutraj izmerili natanko 20,6 stopinj pod ničlo, kar je nov aprilski rekord za območje Slovenije. Prejšnji rekord za Novo vas iz leta 1970 je znašal –18 stopinj Celzija. Po doslej zbranih in preverjenih podatkih je bilo v Novi vasi, Babnem Polju in Postojni današnje jutro tudi najhladnejše v zimski sezoni 2020/21. Doslej se nikoli ni zgodilo, da bi bila najnižja temperatura zimske sezone izmerjena aprila, celo marca je to zelo redko.
Rekordno nizke temperature so izmerili tudi v zasneženih nižinskih krajih južnega dela Slovenije: Iskrba pri Kočevju –14,6, Marinča vas –13,1, Kočevje –13 (prej rekord –10,5, izmerjen 14. aprila 1986), Dobliče pri Črnomlju –11,6 stopinje Celzija (prej rekord –5,5, v Črnomlju pa –7,1 v letih 1955 in 1956).
Vzrok za izjemen mraz zlasti na jugu Slovenije je bila kombinacija sveže in rahle snežne odeje, večinoma jasne in mirne noči ter suhe in mrzle zračne mase. To je aprila skrajno redka kombinacija, so zapisali na Arsu.
Kot so še tvitnili na Arsu, je v Ljubljani rekord preprečila megla oziroma nizka oblačnost v drugem delu noči. Vseeno pa predstavlja izmerjena temperatura –4,4 najnižjo aprilsko, izmerjeno po letu 1956 (takrat so izmerili –5,3 stopinj Celzija v mnogo manj pozidani okolici).
Na vseh merilnih mestih to jutro je bilo pod ničlo, le v Kopru na Markovcu je bilo 1,3 stopinje Celzija.
Današnje dnevne temperature bodo prijaznejše. Najvišje dnevne bodo od 3 do 8, na Goriškem in ob morju do 10. Sredi dneva in popoldne bodo sicer nastajale kratkotrajne snežne plohe, lahko tudi zagrmi.
Jutri bo večinoma sončno, sredi dneva in popoldne bo predvsem v severnih, vzhodnih in osrednjih krajih občasno nekaj več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od –8 do –2, v mraziščih Notranjske in Kočevske okoli –15, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj Celzija. Jutri je v večjem delu Slovenije še velika nevarnost jutranje pozebe.
V petek se bo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo, drugod bo delno jasno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Mraz bo popuščal. V soboto bo zmerno, na zahodu občasno tudi pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Postopoma bo topleje.
Današnje ponekod rekordno nizke temperature za april so prizadele cvetoče sadno drevje pa tudi izpostavljene vrtnine. Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi, ki je napovedana tudi za četrtek, že zbirajo, v prihodnjih dneh bodo dali prve ocene. Po izkušnjah so vdori mrzlega zraka na območje Slovenije sicer možni tudi še v maju.
Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Predvidoma bodo prve ocene škode po pozebi znane do petka, delne morda že prej, so za STA pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Pri tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.
Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so, denimo, koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na so vse te razvojne faze sadnega drevja ogrožajo nizke temperature zraka. V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.
Ukrepe za pomoč kmetovalcem je napovedal tudi premier Janez Janša. »Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji,« je zapisal. STA
Kot piše Arso, se je Slovenija danes zbudila v polarno aprilsko jutro. V Novi vasi so namerili –20 stopinj Celzija, na Babnem polju in v Zadlogu –19, v Logatcu in Kočevju –12, Črnomlju –11, Novem mestu –6, Celju –5, Ljubljani in Biljah –4, v Sečovljah –2 stopinji Celzija.
Marsikje so preživeli najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70, verjetno pa več kot stotih letih. V omenjeni Novi vasi na Blokah so zjutraj izmerili natanko 20,6 stopinj pod ničlo, kar je nov aprilski rekord za območje Slovenije. Prejšnji rekord za Novo vas iz leta 1970 je znašal –18 stopinj Celzija. Po doslej zbranih in preverjenih podatkih je bilo v Novi vasi, Babnem Polju in Postojni današnje jutro tudi najhladnejše v zimski sezoni 2020/21. Doslej se nikoli ni zgodilo, da bi bila najnižja temperatura zimske sezone izmerjena aprila, celo marca je to zelo redko.
V Ljubljani je rekord preprečila megla oziroma nizka oblačnost v drugem delu noči. Kljub temu pa predstavlja izmerjena temperatura –4,4 najnižjo aprilsko, izmerjeno po letu 1956. FOTO: Jure Eržen/Delo
Skrajno redka vremenska kombinacija za april
Rekordno nizke temperature so izmerili tudi v zasneženih nižinskih krajih južnega dela Slovenije: Iskrba pri Kočevju –14,6, Marinča vas –13,1, Kočevje –13 (prej rekord –10,5, izmerjen 14. aprila 1986), Dobliče pri Črnomlju –11,6 stopinje Celzija (prej rekord –5,5, v Črnomlju pa –7,1 v letih 1955 in 1956).
Vzrok za izjemen mraz zlasti na jugu Slovenije je bila kombinacija sveže in rahle snežne odeje, večinoma jasne in mirne noči ter suhe in mrzle zračne mase. To je aprila skrajno redka kombinacija, so zapisali na Arsu.
Kot so še tvitnili na Arsu, je v Ljubljani rekord preprečila megla oziroma nizka oblačnost v drugem delu noči. Vseeno pa predstavlja izmerjena temperatura –4,4 najnižjo aprilsko, izmerjeno po letu 1956 (takrat so izmerili –5,3 stopinj Celzija v mnogo manj pozidani okolici).
FOTO: Jure Eržen/Delo
Na vseh merilnih mestih to jutro je bilo pod ničlo, le v Kopru na Markovcu je bilo 1,3 stopinje Celzija.
Jutri še velika nevarnost jutranje pozebe
Današnje dnevne temperature bodo prijaznejše. Najvišje dnevne bodo od 3 do 8, na Goriškem in ob morju do 10. Sredi dneva in popoldne bodo sicer nastajale kratkotrajne snežne plohe, lahko tudi zagrmi.
Jutri bo večinoma sončno, sredi dneva in popoldne bo predvsem v severnih, vzhodnih in osrednjih krajih občasno nekaj več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od –8 do –2, v mraziščih Notranjske in Kočevske okoli –15, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj Celzija. Jutri je v večjem delu Slovenije še velika nevarnost jutranje pozebe.
V petek se bo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo, drugod bo delno jasno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Mraz bo popuščal. V soboto bo zmerno, na zahodu občasno tudi pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Postopoma bo topleje.
Pozeba prizadela cvetoče sadno drevje in vrtnine
Današnje ponekod rekordno nizke temperature za april so prizadele cvetoče sadno drevje pa tudi izpostavljene vrtnine. Sadjarji in kmetijski svetovalci podatke o škodi po pozebi, ki je napovedana tudi za četrtek, že zbirajo, v prihodnjih dneh bodo dali prve ocene. Po izkušnjah so vdori mrzlega zraka na območje Slovenije sicer možni tudi še v maju.
Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Predvidoma bodo prve ocene škode po pozebi znane do petka, delne morda že prej, so za STA pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Pri tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko bolj zgodnjo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba.
Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so, denimo, koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na so vse te razvojne faze sadnega drevja ogrožajo nizke temperature zraka. V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.
Ukrepe za pomoč kmetovalcem je napovedal tudi premier Janez Janša. »Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi ter presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji,« je zapisal. STA
