Znanost je izgubila izjemno Aleksandro Kornhauser Frazer
V 94. letu starosti se je poslovila vsestranska raziskovalka in pedagoginja, ki je bila v nepregledni vrsti znanstvenih dosežkov v svojem življenju tudi podpredsednica slovenske vlade.
Odpri galerijo
Na vprašanje, ali je bilo v življenju kaj takega, česar se je lotila, pa ji ni uspelo, je v pogovoru za Sobotno prilogo časopisa Delo januarja lani odgovorila, da bi jo morali vprašati, kaj ji ni uspelo prvič: »Vsega sem se namreč lotila ponovno in takrat mi je navadno uspelo.« FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V 94. letu se je poslovila vsestranska kemičarka, profesorica, predavateljica, članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti in častna meščanka Ljubljane ter rodne Škofje Loke prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer.
Ta izjemna znanstvenica in pedagoginja, ki je leta 1963 diplomirala iz kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in se nato podiplomsko izpopolnjevala v Švici, Angliji in kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA, je objavila več sto strokovnih in znanstvenih člankov za domače in tuje strokovne revije, dvajset učbenikov in monografij s področja kemije in kemijske informatike ter številne knjige zlasti v tujih jezikih. Še pri 92 letih se je lotevala pisanja, in to več knjig naenkrat.
Slovela je po izjemnem, fotografskem spominu, njeno raziskovalno področje je bila kemija naravnih spojin. Prepričana je bila, da v znanosti pri spolu ni razlik, zato tudi karier znanstvenic ni treba posebej podpirati. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU in Agencije ZDA za varovanje okolja, ter mednarodne projekte za tako ugledne ustanove, kot sta Unesco in Svetovna banka.
Po doktoratu leta 1965 je naprej poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih od 1966 do 1969 tudi njena dekanja, nato je postala profesorica kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, vodila program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike, v katerem je razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra Unesca za kemijske študije, opravljala je številne funkcije v domačih in tujih ustanovah in organizacijah. Bila je predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije, jugoslovanskega odbora za znanost pri Unescu, Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj ... Sedemdeseta so bila tudi leta, ko je vstopila v politiko in za tri leta postala podpredsednica takratne republiške vlade, ob tem pa ostala profesorica na univerzi. A kot je ob začetku lanskega leta dejala v pogovoru za Sobotno prilogo časopisa Delo, ji »načini dela in konflikti v politiki niso ustrezali in se je po tistem umaknila iz profesionalne politike«.
Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea), leto kasneje je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo umetnosti in znanosti v Stockholmu. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.
Do upokojitve je opravljala tudi funkcijo dekanje na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.
Ta izjemna znanstvenica in pedagoginja, ki je leta 1963 diplomirala iz kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in se nato podiplomsko izpopolnjevala v Švici, Angliji in kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA, je objavila več sto strokovnih in znanstvenih člankov za domače in tuje strokovne revije, dvajset učbenikov in monografij s področja kemije in kemijske informatike ter številne knjige zlasti v tujih jezikih. Še pri 92 letih se je lotevala pisanja, in to več knjig naenkrat.
»Osel gre samo enkrat na led – in prav v tem je oslovstvo. Modrec pa ve, danes sem padel, jutri bom plesal po njem«. Aleksandra Kornhauser Frazer v pogovoru za Sobotno prilogo časopisa Delo v začetku lanskega leta.
Slovela je po izjemnem, fotografskem spominu, njeno raziskovalno področje je bila kemija naravnih spojin. Prepričana je bila, da v znanosti pri spolu ni razlik, zato tudi karier znanstvenic ni treba posebej podpirati. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU in Agencije ZDA za varovanje okolja, ter mednarodne projekte za tako ugledne ustanove, kot sta Unesco in Svetovna banka.
Med kratkim izletom v politiko podpredsednica slovenske vlade
Po doktoratu leta 1965 je naprej poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih od 1966 do 1969 tudi njena dekanja, nato je postala profesorica kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, vodila program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike, v katerem je razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
Aleksandri Kornhauser Frazer je bila znanost neskočno bolj pisana na kožo kot politika, a kljub temu je bila med svojim kratkim političnim udejstvovanjem tri leta podpredsednica slovenske republiške vlade. Leta 2016 so jo kot slavnostno govornico povabili
Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra Unesca za kemijske študije, opravljala je številne funkcije v domačih in tujih ustanovah in organizacijah. Bila je predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije, jugoslovanskega odbora za znanost pri Unescu, Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj ... Sedemdeseta so bila tudi leta, ko je vstopila v politiko in za tri leta postala podpredsednica takratne republiške vlade, ob tem pa ostala profesorica na univerzi. A kot je ob začetku lanskega leta dejala v pogovoru za Sobotno prilogo časopisa Delo, ji »načini dela in konflikti v politiki niso ustrezali in se je po tistem umaknila iz profesionalne politike«.
»Zamerim pa večini naših razumnikov, vsem tistim, ki molčijo, se skrivajo v svojih mišjih luknjah in ne opozarjajo, kje je nevarnost. Upajo, da bo šlo mimo. Pa ne bo šlo,« je o nevarnih časih populizma in neofašizma, v katerih živimo, povedala Aleksandra Kornhauser Frazer v intervjuju za Sobotno prilogo.
Tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti
Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea), leto kasneje je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo umetnosti in znanosti v Stockholmu. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.
Do upokojitve je opravljala tudi funkcijo dekanje na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.
V svoji neizmerno bogati karieri je znanstveno delo vseskozi združevala s pedagoškim. Fotografija je nastala leta 2007, ko se je na Bledu udeležila strokovne konference Odličnost managerk. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
