EU obsodila ruski napad na železniško postajo v Ukrajini
Najmanj 25 judi je bilo ubitih in 31 ranjenih v ruskem raketnem napadu na ukrajinsko železniško postajo, medtem ko je država obeležila mračni dan neodvisnosti ter šest mesecev od začetka invazije Moskve, poroča Guardian. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so rakete zadele vlak na postaji v mestu Čapline, ki leži približno 145 km zahodno od Donecka na vzhodu Ukrajine.
»Reševalci so na delu, ampak se lahko število smrtnih žrtev žal še poveča,« je dejal Zelenski. »Čapline je danes naša bolečina. V tem trenutku je 22 mrtvih, pet jih je zgorelo v vagonu, med njimi tudi 11-letni deček, « je povedal ukrajinski predsednik in dodal, da bi lahko število žrtev še naraslo, medtem ko se reševalna akcija nadaljuje. Zelenski je opozoril, da bodo ruski okupatorji odgovarjali za vse, kar so storili, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ukrajinske železnice pa so nato danes na telegramu sporočile, da je bilo v napadu ubitih 25 oseb, med njimi dva otroka, 31 pa je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Operacije iskanja in reševanja na železniški postaji se bodo nadaljevale in poskrbeli bomo, da bodo ruski okupatorji odgovarjali za vse, kar so storili. In vsekakor bomo napadalce izgnali iz naše dežele,« je še dodal Zelenski.
Evropska unija je danes obsodila ruski napad na železniško postajo v Ukrajini in posvarila, da bodo morali odgovorni za napad odgovarjati za svoja dejanja. Rusija je medtem sporočila, da je bilo v tem napadu ubitih več kot 200 ukrajinskih vojakov in deset enot vojaške opreme. Dodalo je, da je bil vlak, ki ga je zadela raketa Iskander, na poti na bojišča v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je napad obsodil na družbenem omrežju twitter. Pri tem ni navedel, kako namerava Bruselj doseči, da bo Moskva odgovarjala za napad. Borrell bo sicer prihodnji teden v Pragi gostil zasedanji zunanjih in obrambnih ministrov unije, na katerih bodo govorili o vojni v Ukrajini.
Članice EU so v šestih mesecih, kar traja ruska invazija na Ukrajino, proti Rusiji uvedle vrsto gospodarskih sankcij. Številne članice Ukrajini pomagajo tudi z orožjem.
Borell je sicer priznal, da bo težko ohraniti enotno podporo članic za še ostrejše ukrepe, saj evropska podjetja in potrošniki že čutijo breme vse višjih cen energentov, ki bi lahko botrovale recesiji. V Pragi bo predlagal, naj EU zagotavlja urjenje ukrajinskih sil. Nekatere članice, predvsem tiste, ki mejijo na Rusijo, bodo tudi predlagale prepoved izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane v EU.
Zelenski je dejal, da je za napad na Čapline v regiji Dnipropetrovsk izvedel, ko se je pripravljal na pogovor s predstavniki Varnostnega sveta Združenih narodov, in dodal: »Tako se je Rusija pripravljala na zasedanje Varnostnega sveta ZN.«
Rusija za zdaj napada ni komentirala. Večkrat je zanikala napad na civilno infrastrukturo. Aprila je v napadu na drugo železniško postajo umrlo več kot 50 ljudi.
Ukrajina je sicer včeraj, ko je minilo šest mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino, obeležila 31. dan neodvisnosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem obljubil, da se bodo za zmago borili do konca in ne bodo popuščali. Izrazi podpore in čestitke Ukrajini so se vrstili z vsega sveta. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ponovil prepričanje, da Rusija v vojni v Ukrajini ne sme zmagati.
Ukrajina je sredo preživela v znamenju dneva neodvisnosti in Zelenski je pred tem dejal, da bi lahko Rusija naredila nekaj »krutega«, da bi zmotila praznovanje, je poročal BBC. Pred tem je moskovske sile obtožil, da so jedrsko elektrarno Zaporožje spremenile v »vojno območje«, ki je ogrozilo elektrarno in ljudi v Evropi ter postavilo svet »na rob nuklearne katastrofe«.
Generalni sekretar ZN je na istem srečanju dejal, da bi lahko »nesmiselna vojna« milijone ljudi pahnila v skrajno revščino, tako v Ukrajini kot zunaj nje. Po vsem svetu so se na ulicah zbrali podporniki, da bi obeležili neodvisnost Ukrajine. Ob tej priložnosti so se zbrali tudi svetovni voditelji, da bi podprli državo v boju proti agresorju.
Premier Združenega kraljestva Boris Johnson se je pojavil v Kijevu na nenapovedanem obisku, da bi izkazal podporo in napovedal 54 milijonov funtov (63,5 milijona dolarjev) nove vojaške pomoči – številko je zasenčila napoved ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je obljubil dodatne tri milijarde dolarjev (2,5 milijarde funtov), navaja BBC.
Sporočila podpore Ukrajini so včeraj prihajala z vsega sveta: iz Avstralije, Nemčije, Finske, Poljske, Turčije ... Papež Frančišek je v Vatikanu pozval h »konkretnim korakom« za končanje vojne in preprečitev nevarnosti jedrske katastrofe v Zaporožju.
