Osem milijard ton plastike krivih za vsaj 1,3 milijarde evrov zdravstvenih težav

Plastika je za ljudi in celotni svet »podcenjena, a zmeraj pomembnejša nevarnost«, je zapisano v novi raziskavi priznanega medicinskega portala Lancet. 

Od leta 1950 se je proizvodnja plastike povečala za kar 200-krat in se bo po napovedih do leta 2030 potrojila, piše Guardian. Plastika je uporabna v mnogih panogah, a je problematično predvsem to, da jo najpogosteje uporabljamo kot embalažo za shranjevanje hrane ali kot plastenke za shranjevanje pijač. Na svetu je trenutno več kot osem milijard ton plastike, manj kot deset odstotkov je recikliramo.

Recikliramo manj kot deset odstotkov plastike. FOTO: Josue Decavele/Reuters

Plastika ljudem škodi na vsakem koraku, od pridobivanja fosilnih goriv, s pomočjo katerih nastane, do proizvodnje in navsezadnje tudi med razgradnjo. Posledice so onesnažen zrak in okolje, izpostavljenost strupenim snovem ter vseprisotnost mikroplastike, ki so jo našli tudi v možganih. 

Raziskava je bila objavljena tik pred začetkom šestega in zadnjega srečanja Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) med državami, ki naj bi sklenile dogovor, s katerim bi se zavezale k znatnemu zmanjšanju uporabe in proizvodnje plastike. Med pogajanji je večkrat prišlo do nesoglasij, saj več kot sto sodelujočih držav podpira zmanjšanje proizvodnje in uporabo plastike, medtem ko države, ki so odvisne od izvoza fosilnih goriv, kot je Savdska Arabija, temu nasprotujejo – obenem se sicer zavzemajo za boljšo reciklažo plastike namesto zmanjšanja proizvodnje, a je reciklaža plastike za razliko od reciklaže papirja, stekla, jekla in aluminija mnogo daljši in dražji proces.  

Več kot 98 odstotkov plastike je narejene iz fosilnih goriv, plinov in premoga. FOTO: Ali Jarekji/Reuters

Več kot 98 odstotkov plastike je narejene iz fosilnih goriv, plinov in premoga. Že proizvodnja merodajno prispeva k slabšemu zraku, saj letno ustvari dve milijardi ton ogljikovega dioksida, kar je več kot celotna Rusija, ki je četrta največja onesnaževalka na svetu. 

V proizvodnji je uporabljenih več kot 16.000 kemikalij. Zaradi same količine kemikalij, ki so prisotne pri proizvodnji plastike, in manka preglednosti države, nadzorni organi težko regulirajo proizvodnjo in porabo.

»Vemo, kje in kako plastika vpliva na naše življenje in vemo, da posledice običajno občutijo najrevnejši in otroci. Ob zdravstvenih posledicah so tudi ekonomske, zato je nujno, da kmalu ukrepamo,« je za Guardian dejal Phillip Landrigan, eden izmed avtorjev raziskave.

Plastični odpadki se pogosto razgradijo v mikro in nano plastiko, ki v telo vstopi med dihanjem, prehranjevanjem ali pitjem. Delce plastike so znanstveniki našli v krvi, možganih, mleku za dojenje in kostnem mozgu. Kljub temu da sta proizvodnja in nakup plastike poceni, je njen vpliv na zdravje ljudi drag: Po ocenah raziskave so zdravstvene težave, povezane z mikroplastiko, 38 držav stale 1,3 milijarde evrov.