Z odlašanjem pri ukrepih si zategujemo zanko, iz katere se bo vse težje izviti

O krizah navadno govorimo kot o težavi, a hkrati so tudi priložnost. Slovenija ni v slabi poziciji, odnos do vrste ključnih vidikov, na primer podjetništva, se izboljšuje, zato te priložnosti lahko izkoristimo, če se le ustrezno organiziramo in odzovemo – vsem negotovostim navkljub so škarje in platno še vedno v naših rokah, poudarja Peter Wostner z urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »Skok naprej zahteva v prihodnost usmerjen razvojni pristop, ki ne more biti kaprica te ali one vlade, ampak zahteva konsistenten pristop, ki se meri v desetletjih.«

Zaradi strukturnih sprememb, ki vplivajo na slovensko gospodarstvo, kot so tehnološki razvoj, dragi energenti, kitajska konkurenca, geopolitični pretresi, neugodni demografski trendi, zeleni prehod Slovenija potrebuje novo gospodarsko politiko, menijo naši sogovorniki.

Kaj je treba storiti?

Vlaganje v razvoj in inovacije

Wostner kot ključno izpostavlja vlaganje v prebojne in ustvarjalne inovacije. Raziskave kažejo, da podpore za vlaganja v raziskave in razvoj spodbudijo inovacijsko sodelovanje, zaposlovanje raziskovalcev ter rast prometa in donosnosti podjetij. Hkrati opozarja, da je treba iz subvencij za investicije v stroje in opremo, pri čemer smo peti najboljši v Evropi, več pozornosti nameniti povezovanju znanosti in podjetij, še posebno pri bolj tveganih raziskovalno-razvojnih projektih. Razpis za tovrstno sodelovanje je objavljen vsakih nekaj let. A ti razpisi bi morali biti večletni, odpiranja redna in pogoji vnaprej jasni, da bi podjetja imela čas za pripravo projektov in da te vključijo v svoje poslovne načrte.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Ljubljana, 11. april 2023

Da so nekontinuirani razpisi težava, se strinja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal: »Prvi večji razpis za spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov – stopnja tehnološke razvitosti (TLR) 3–6 – je bil leta 2016, naslednji finančno precej šibkejši leta 2019, tretjega pa smo dobili šele letos. V resnih državah takšni razpisi potekajo kontinuirano, in ne samo za projekte TLR 3–6, ampak tudi za TRL 6–9, pri čemer se ti projekti komercializirajo.«

Kaj počno uspešna podjetja, da dosežejo tržni preboj

Zelo primanjkuje tudi raziskovalne opreme. Večina institucij znanja se je sicer dobro opremila, a premalo je polproizvodne raziskovalne opreme, ki podjetjem omogoča, da postanejo in ostanejo razvojni dobavitelj, saj ta oprema zagotavlja optimalno izvedbo raziskav, dodaja.

Tudi profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Rok Spruk izpostavlja nujnost boljšega sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, in to ne le v naravoslovju, ampak tudi družboslovju: »Ker smo majhna država, bi lahko zelo hitro komercializirali odlične ideje iz znanstvenega okolja in se povezali z gospodarstvom. A za to potrebujemo večje zaupanje gospodarstva do znanstvene sfere ter tudi večjo proaktivnost univerz. Moramo se zbližati in več pogovarjati, da rešujemo praktične probleme in izzive sodobne družbe, povezane z izjemno hitrim staranjem, umetno inteligenco, zgodnjim odkrivanjem bolezni in tako dalje.«

Peter Wostner 8.12.2020 Ljubljana [Peter Wostner,Ljubljana,Slovenija]

Ključen je dober kader

Za pomik v inovativni preboj, visokotehnološko proizvodnjo in višjo dodano vrednost je treba zaposlovati visoko izobražen kader, poudarja Spruk. »Pri tem smo v Sloveniji po letu 2015 naredili strukturno napako, ker se je preveč poudarjalo poklicno izobraževanje. Slednje je seveda dobro za predelovalno industrijo, a če želi gospodarstvo v ponudbeni verigi priti na vrh, potrebuje inženirje, ekonomiste, podatkovne znanstvenike, strokovnjake za digitalno trženje ... Slovenija pri tem precej zaostaja za državami, kot sta Nizozemska in Velika Britanija, ki so s takšno strukturo človeškega kapitala močno diverzificirali proizvodnjo, izvoz svojih proizvodov in storitev ter s tem postali odpornejši,« pravi.

A kje je mogoče dobiti ta kader? Z nižjo obdavčitvijo bi lažje pritegnili talente, menijo v gospodarstvu. Slovenija je v primerjavi v OECD po višini davčnega primeža za samske zaposlene na šestem mestu. Analiza GZS je pokazala, da bodo zaposleni z minimalno bruto plačo v obdobju 2023–2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov prikrajšani za 2200 evrov neto prejemka, tisti s povprečno plačo za 3600 evrov, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa za 5200 evrov.

Na previsoke davčne obremenitve, denimo, opozarja soustanovitelj zagonskega podjetja Astra AI, ki je bilo letos izbrano za startup leta, Andrej Škraba: »V prihodnjih letih bomo videli podjetje, ko bo ena oseba s pomočjo umetne inteligence naredila samoroga (podjetje, vredno več kot milijardo evrov, op. p.). Okolje v Sloveniji ni zelo privlačno, zato naše podjetje išče davčno ugodnejše jurisdikcije, čeprav bi radi živeli in ustvarjali doma.«

Rok Spruk prav tako poudarja, da je za pridobivanje talentov ključna dobra plača: »Ko se z gospodarstveniki pogovarjam o plačah, zaznavam konservativni odnos – od sebe ne bi dali niti centa za dobro in pravično plačilo talenta, ki omogoča inovacijski preboj. Vendar brez izobraženih strokovnjakov ne more biti inovacijskega preboja.«

Aleš Skok, Cinkarna Celje

Profesor opozarja, da ima Slovenija v EU drugi največji delež podjetij, ki svoje investicije financirajo iz lastnega denarnega toka. A z denarnim tokom je mogoče bolje plačati talente, ki prinašajo višjo dodano vrednost. »Zato je treba poiskati druga finančna sredstva; v ZDA, na Kitajskem, Izraelu, Švici in drugje je treba najti ustrezne investitorje. Sredstev je zelo veliko, tudi v evropskih skladih, na katere se je treba prijaviti. Novi investitorji pa pomenijo tudi spremembo lastniških deležev. Tega pa podjetniki nočejo. A če bi podjetju s startupovsko investicijo uspelo, to lahko postane veliko več vredno.«

Tudi Wostner poudarja nujnost usposobljene delovne sile, bolj pa bi se morali ukvarjati tudi z aktivacijo, denimo, mladih in starejših ter nekaterih marginaliziranih skupin, kot so žene priseljencev. »Davčna in socialna politika prepogosto odvračata ljudi od večje aktivnosti. Imamo namreč drugo najvišjo past neaktivnosti v Evropi, kar je negativna posledica sicer dobronamerne, a ne dovolj ciljno opredeljene socialne politike,« pove sogovornik. Izračun za leto 2022 je tako pokazal, da posameznik pri prehodu iz neaktivnosti v aktivnost izgubi 48 odstotkov dodatnih dohodkov, kar je drugi največji delež v EU. Nujno je tudi večje opolnomočenje ljudi, pravi sogovornik: »Da bomo lahko visoko produktivni in dobro plačani, bodo morali uporabljati nove tehnologije, zato se moramo preusposabljati, hkrati pa skladno s spreminjajočimi potrebami preoblikovati izobraževalne sisteme.«

Barbara Krajnc

Prestrukturiranje

Wostner in Spruk se strinjata, da moramo več narediti tudi pri modernizaciji upravljanja podjetij. »Slovenska podjetja, bodisi storitvena bodisi predelovalna, se uvrščajo v spodnjih 20 odstotkov distribucije Evropske unije po tem, kako jih dobra vodstva upravljajo. Slabše upravljana podjetja pa sprejemajo slabše odločitve glede investicij v razvoj, tehnologij in tako dalje. V Sloveniji velikokrat zaznavam konservativno poslovno kulturo,« opozarja Spruk.

Ta je povezana tudi s slabo prilagodljivostjo, a smo kot družba preveč togi. Podobno velja tudi za podjetja, ugotavlja profesor z ekonomske fakultete Marko Jaklič. To pa je težava, saj je potrebno prestrukturiranje ljudi in poslovnih modelov.

Tako velike globalne spremembe podjetja silijo v diverzifikacijo trgov in izdelkov, denimo avtomobilsko industrijo. »Če smo prej bili osredotočeni na ozko avtomobilsko industrijo in evropski trg, se zdaj usmerjamo širše: na celotno industrijo mobilnosti v svetu,« poudarja Radovan Bolko iz Kolektorja in predsednik nadzornega sveta Slovenskega avtomobilskega grozda.

Jaklič ob tem opozarja, da je treba prestrukturiranje podjetja izvesti pravi čas. Ko ima podjetje izgubo, je to zelo težko. Priložnosti za industrijska podjetja, denimo, vidi v tem, da postanejo bolj storitveno naravnana.

Vesna Nahtigal ocenjuje, da preboj v dodani vrednosti lahko naredimo v nišah. GZS je po njenih besedah definirala panoge, »v katerih imamo močno gospodarstvo z možnostjo razvoja in na drugi strani močno raziskovalno, razvojno, inovacijsko, izobraževalno sfero. To so avtomobilska industrija in trajnostna mobilnost, pametne tehnologije, elektroindustrija, zagonska podjetja na področju novih tehnologij, farmacevtska industrija in biotehnologije, infrastruktura in podporne storitve (logistika, energetika, gradbeništvo), industrija materialov, proizvodnja hrane ter IKT-panoga.

Podobno pravi glavni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas: »Slovenija mora jasno prepoznati strateške industrije, v katerih imamo znanje, izvozni potencial in motivacijo za trajnostni prehod. Ključni elementi morajo biti podpora inovacijam in digitalizaciji, strateško znižanje energetske intenzivnosti z razogljičenjem, dostopnejša čista energija, hitrejši postopki za umeščanje tehnologij v prostor ter sistemske spodbude za sodelovanje industrije z raziskovalno-razvojnim okoljem.«

Dušan Mramor. Ljubljana, 14. oktober 2019

Debirokratizacija

Nujne investicije podjetij pa zavirajo počasno umeščanje v prostor in pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj … »Postopki so nerazumno dolgi in preveč zbirokratizirani. Zato gredo podjetja raje na Hrvaško ali Madžarsko, kjer je birokratskih ovir manj,« opozarja generalna direktorica GZS. »To je tudi posledica tega, da so nas polna usta o digitalizaciji, a pri tem zaostajamo tako v podjetjih in še bolj v javni upravi. Če bi bili postopki digitalizirani, nepopolne vloge sploh ne bi bilo mogoče oddati in bi bili določeni tudi roki za odgovor na vlogo. Tako bi se postopki pospešili.«

Opozorila o alarmantnih trendih: država potrebuje novo razvojno politiko

Postopki pridobivanja dokumentov, ki so potrebni za investicije, so po izkušnjah mojih kolegov v industriji, ne samo v Sloveniji, ampak tudi po Evropi, zelo dolgotrajni, opozarja tudi predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok: »Če se malo pošalim: v času, ko Kitajci zgradijo celo tovarno, mi niti papirjev ne moremo urediti.«

Spruk enako opozarja na eksplozivno rast regulacije, saj ima Slovenija 16-odstotno letno povečanje števila zakonov z regulatornimi zahtevami za gospodarstvo, kar je v Evropski uniji največ za Španijo. Ignorance do marsikaterih vprašanj po njegovem mnenju v gospodarstvu ni mogoče reševati samo z novimi zakoni, ampak predvsem s spremembo poslovne kulture.

Forum Javne investicije v gradbeništvu 2023 29.3.2023 Opatija Hrvaška [Jože P. Damijan,ekonomisti,,Forum Javne investicije v gradbeništvu 2023,Opatija,Hrvaška]

Konkurenčna cena energentov

Nahtigalova opozarja na visoke cene energentov, ki zmanjšujejo konkurenčnost slovenske industrije. »Določene države so v nekaterih industrijah uvedle kapico na ceno električne energije ali jih oprostile plačila DDV ali prispevkov za obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije. Seznam tovrstnih olajšav smo posredovali ministroma za gospodarstvo ter okolje, podnebje in energijo, pa tudi predsedniku vlade, da bi tudi pri nas naredili ta premik. Vendar naši odločevalci menijo, da bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. A ukrepi drugih držav jih demantirajo. Industriji bomo morali priti nasproti s temi ukrepi, če želimo, da je ta visokotehnološka, visoko produktivna in z visoko dodano vrednostjo.«

S tem se strinja ekonomist Jože P. Damijan, ki predlaga bodisi zamejitev cen bodisi drugačne pomoči, kot so zmanjšanje dajatev za izpuste ogljikovega dioksida ter pomoč pri investicijah za prilagajanje in prestrukturiranje. Država namreč pri zvišanju cen elektrike in dvigu omrežnin v nasprotju z drugimi evropskimi državami velikim podjetjem ni pomagala, dodaja.

Rok Spruk 26.6.2023 Ljubljana [Rok Spruk,Ljubljana,Slovenija]

Vemo, kaj narediti, toda …

Wostner samokritično priznava, da imamo »kar manjšo inflacijo predlogov«, kaj je treba v državi storiti. »Vendar med generičnimi priporočili in konkretnimi ukrepi zeva zelo velika praznina, ki pa je ne zapolnjuje nihče. Čeprav odločevalci priporočila podpirajo, se jih relativno majhen delež realizira.«

A pozor: kljub povečevanju izdatkov zaradi starajočega se prebivalstva in obrambe, nujnost vlaganja v razvoj ni nič manjša. »To bi bilo veliko lažje storiti že pred leti in vsako leto bo težje, saj se škarje med potrebami družbe in sposobnostjo financiranja razpirajo. To pa se ne tiče le ene vlade. Če tega ne storimo zdaj, bo katerakoli vlada v prihodnosti pred nemogočo nalogo. S tega vidika je odlašanje z ukrepi in reformami na meji samodestruktivnosti, saj si sami zategujemo zanko, iz katere se bo vse težje izviti,« opozarja Wostner.