
Neomejen dostop | že od 14,99€
Republikanski predsednik pretresa svet s kazenskimi carinami, domače finančne trge pa vznemirjajo njegovi napadi na predsednika ameriške centralne banke Fed Jeroma Powlla. Zaradi visokih obrestnih mer ga zmerja s počasnežem, teksaška predstavnica Anna Paulina Luna pa ga je naznanila pravosodnemu ministrstvu zaradi domnevno predrage obnove washingtonske centrale Fed.
Ameriški sistem zveznih rezerv je bil konec leta 1913 ustanovljen za preprečevanje finančnih kriz, ki so se vrstile v letih pred tem, in za preprečevanje političnega vpletanja v njegove odločitve. Čeprav instrument zvezne vlade Fed velja za neodvisno centralno banko, ki ji odločitev ni treba usklajevati s predsednikom države, sredstev zanjo pa ne odobrava kongres. Tudi mandati članov sveta guvernerjev se vlečejo prek predsedniških in kongresnih mandatov, da ne bi en sam predsednik ali stranka imela prevelikega vpliva.
Mandat sedanjega predsednika Jeroma Powlla se bo končal prihodnjega maja, ponovni republikanski predsednik Donald Trump pa že pred tem krepi besedne napade nanj. Čeprav ga je na vrh Fed imenoval sam, naj bi bil instrument demokratske stranke, ki je septembra kljub višji inflaciji od sedanje nižal obrestne mere za pomoč tedanji demokratski predsedniški kandidatki Kamali Harris. Zdaj se temu upira kljub inflaciji in zaposlovanju bolj ali manj skladno s cilji centralne banke, Trump pa v znanem slogu ne izbira besed. Redno ga zmerja s svojo najslabšo odločitvijo ter mu očita, da je v denarni politiki vedno prepozen.
Powell upravičuje oklevanje pri cenitvi denarja s Trumpovimi kazenskimi carinami za številne države, vendar ne dvomi samo on: več kot 70 ekonomistov je zaradi Trumpove gospodarske politike napovedalo višjo inflacijo. Mnogi med njimi, tudi nekateri Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, so se zmotili že v ocenah gospodarske politike Trumpovega demokratskega predhodnika Joeja Bidna, ki je res prinesla rekordno visoke cene. »Pred letom je bila naša država mrtva, brez upanja na oživitev, danes je najbolj vroča in spoštovana država na svetu!« se je Trump hvalil po šestih mesecih v Beli hiši.
Izpostavil je povečanje proizvodnje v času vladanja, več kot 120 milijard dolarjev proračunskih sredstev iz kazenskih carin, visoke borzne vrednosti in rekordna vlaganja v najpomembnejše gospodarske sektorje in tehnologije. ZDA so po njegovem v neenakopravnem položaju z drugimi prav zaradi oklevajoče Fed. Trump pogosto omeni nižanja obrestnih mer Evropske centralne banke.
V zakonu o zveznih rezervah je navedeno, da lahko predsednik države člane odbora guvernerjev ter s tem tudi njihovega predsednika odstrani le z razlogom, ki je po splošno sprejetih interpretacijah nezakonito dejanje, zanemarjanje dolžnosti ali neučinkovitost. Nesoglasje o obrestnih merah ne sodi v te kategorije ali vsaj ne v te interpretacije, ki sledijo obračunu demokratskega predsednika Franklina Roosevelta s članom tedanje zvezne trgovinske komisije Williamom Humphreyjem. Te tri razloge je tedaj določilo vrhovno sodišče.
Tudi zato je finančni minister Scott Bessent v nedavnem intervjuju poudaril, da se mora o odstopu ali obstanku na vrhu Fed odločiti Powell. V konservativnih krogih pa se vse bolj govori o predragi obnovi washingtonske centrale centralne banke. Tudi Bessent je pozval k pregledu njenega dela. Osumil je prenapihnjeno birokracijo in odklone od osnovnega poslanstva. »Če bi zvezna letalska administracija naredila toliko napak, bi pogledali, kaj se dogaja.« Bessenta so že omenjali med nasledniki Jeroma Powlla, čeprav je v zadnjem času več ugibanj o nekdanjem članu odbora guvernerjev Kevinu Warshu.
Sedanjega predsednika Fed je pravosodnemu ministrstvu kriminalno naznanila floridska republikanska predstavnica Anna Paulina Luna. Pred senatnim odborom za bančništvo naj bi navajal napačne podatke o prenovi zgradbe Fed.
Komentarji