Trumpovo preurejanje domačega in svetovnega gospodarstva

Japonska, Južna Koreja, Libija, Irak in vrsta drugih držav lahko 1. avgusta pričakuje do 40 odstotkov višje carine na izvoz v ZDA, Brazilija, ki jo ameriški republikanec Donald Trump obtožuje preganjanja prejšnjega predsednika Jairja Bolsonara, celo 50-odstot­ne. Se svet bliža mega trgovinskim vojnam ali bo nezaželeni cesar, kot je predsednika ZDA imenoval sedanji brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, dosegel ponovno industrializacijo ZDA na račun drugih držav?

»Lov na čarovnice se mora takoj končati!« se je Trump zavzel za brazilskega političnega sopotnika Bolsonara. Ameriški nacionalist s carinsko gorjačo udriha tudi iz političnih razlogov, večinoma pa vendarle za obračun s tistim, kar zaradi višjih carin drugih držav vidi kot krivico do svoje države in njenega delavskega razreda. Wall Street se boji borznih pretresov, finančni minister Scott Bessent pa naj bi za podaljšanje uresničevanja kazenskih carin do 1. avgusta zaprosil za dokončanje dogovorov z državami, ki so se pripravljene pogoditi.

Stavna Evropske komisije v Bruslju. Foto Yves Herman Reuters

Je med temi tudi Evropska unija, ki je z Nemčijo na čelu močno odvisna od izvoza v ZDA? Iz Bruslja in Washingtona trgovinski dogovor napovedujejo že v nekaj dneh in tudi Trump po novem hvali obnašanje Evropejcev, ki ga je prej močno kritiziral. Oče gibanja Najprej Amerika zatrjuje, da ne bo več spreminjal datuma carinskih udarcev po državah, ki se ne strinjajo z radikalno spremenjenimi trgovinskimi odnosi z ZDA. Vsem državam je že v začetku aprila zagrozil z desetodstotnimi carinami na izvoz v njegovo državo, tistim s trgovinskim presežkom še z veliko višjimi. Neodvisno od tega je določil petdesetodstotne na jeklo, aluminij in baker ter 25-odstotne na avtomobile.

Do prvega roka, ki je potekel v sredo, so se pogodile le Velika Britanija, Vietnam in menda za določen čas Kitajska. Ali številne države vendarle upajo, da bo Trump prvi trenil z očmi? Nekateri ekonomisti upajo na »taco«, po angleški kratici za Trump always chickens out, Trump se vedno umakne, ki je enaka imenu priljubljene mehiške hrane. Po njihovem prepričanju Trump na koncu tako imenovani dan ameriške osvoboditve vedno razvodeni. Vietnamska vlada pa se je strinjala z dvajsetodstotnimi carinami na celoten izvoz v ZDA, medtem ko ameriška podjetja v nasprotno smer ne bodo plačevala nič. V Hanoju dogovor vendarle ocenjujejo za boljšega od prvotno zagroženih 46-odstotnih carin.

Brez Kitajske v prehrambeni verigi

O Japonski se je Trump med drugim pritoževal, da noče kupovati ameriškega riža, in poudarjal, da ZDA takšnega obravnavanja zaveznic in sovražnic ne bodo več tolerirale. Kanada je nedavno zagrozila s povračilnimi ukrepi proti ameriškim tehnološkim družbam, a se je premier Mark Carney hitro umaknil. Posebno ostri ukrepi so namenjeni Kitajski, ki jo republikanski prvak vidi kot tatico ameriške blaginje. Njegovo kmetijsko ministrstvo je predstavilo načrt za prepoved kitajskega dostopa do nakupov ameriške zemlje ter sodelovanja v ameriški prehrambeni verigi.

Trump je kaznoval brazilskega predsednika Luiza Inacia Lula da Silva. Foto Kazuhiro Nogi Afp

V očeh sedanje Bele hiše gre za prvovrstno vprašanje nacionalne varnosti, gre pa tudi za spopad različnih ekonomskih doktrin. Ameriški prvak je na vračanju carinskih razmerij s konca 19. stolet­ja utemeljil velik del gospodarske filozofije. Trgovinska plačila iz tujine so tedaj poganjala vso državno potrošnjo, ki je bila res veliko bolj omejena kot zdaj. Ameriška državna blagajna naj bi od carin že zdaj dobivala veliko denarja, zato naj bi mu bilo vseeno, če druge države trgovinskih dogovorov ne bodo hotele podpisati.

Trumpu naklonjeni ekonomist Art Laffer je zatrdil, da carine ne poganjajo inflacije, kot so trdili njemu nasprotni strokovnjaki. Ekonomija ponudbe, kot jo zagovarja tudi ameriški predsednik, vidi gospodarski razcvet v nižanju davkov in regulacij. Trump dodaja ljudski gospodarski in politični element. Pred 15 leti so republikanci predstavljali le 26 od stotih najrevnejših kongresnih okrožij v ZDA, zdaj jih več kot polovico. Demokrati prevladujejo v 69 od stotih najbogatejših.

Kontejnerji v Vietnamu.  Foto Athit Perawongmetha Reuters

Tako kot se radikalno spreminja ameriška gospodarska in politična pokrajina, hoče Trump spreminjati tudi svetovno, in tudi tu so mnenja različna. JP Morgan je napoved globalnega bruto domačega proizvoda za prihodnje leto zmanjšal kar za odstotek. Ameriški nacionalisti nasprotno prepričujejo, da je odpiranje tujih trgov za ameriške izdelke dobro tudi zanje. Celo Kitajski, ki se spopada s svojimi gospodarskimi težavami, naj bi prineslo nova delovna mesta. Vprašanje je, ali tako misli tudi kitajsko vodstvo, vajeno skoraj neomejenega dostopa do ameriškega trga ob hkratnem omejevanju svojega za ameriške izvoznike. Če ne verjame, kakšne povračilne ukrepe načrtuje?