Brez čarobne paličice za Kosovo
Pot do zgodovinskega sporazuma med Beogradom in Prištino bo trnova.
Odpri galerijo
Thaçi in Vučić maja v Sogiji z nemško kanclerko Angelo Merkel FOTO: Donev/Pool via Reuters
Bruselj – Kako težko bo doseči preboj v urejanju odnosov Kosova in Srbije, je bilo očitno že na prvem popočitniškem srečanju predsednikov obeh držav, Hashima Thaçija in Aleksandra Vučića, z zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini.
V zadnjih tednih je vroča tema ideja zamenjave ozemelj, ki je za njena zagovornike kot čarobna paličica za trajno rešitev. Tisti, ki so bruseljsko srečanje vnaprej obravnavali kot optimistični začetek uresničevanja zamisli, so se zmotili. Vučić je zavrnil sestanek s kosovskim kolegom Thaçijem in odvihral iz Bruslja.
Njegov sodelavec, direktor urada za »Kosovo in Metohijo« Marko Đurić, je pred časnikarji obtoževal Prištino pokvarjenosti, groženj, zavajanja, laži, izsiljevanja. To vse naj bi se dogajalo v zadnjih dneh pred za konec Vučićevim obiskom Kosova, načrtovanim za konec tedna.
Zakaj so se v Beogradu odločili za takšno strategijo na bruseljskih pogovorih, ni znano. Četudi Mogherinijeva in še zlasti širitveni komisar Johannes Hahn dopuščata okvir za dvostranski sporazum o menjavi ozemelj na obeh straneh meje, zamisel pri najpomembnejših evropskih akterjih nima podpore, saj velja za preveč tvegano. Najbolj jasno temu predlogu nasprotujeta Nemčija in Združeno kraljestvo.
Na drugi strani so v ZDA - po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo imajo manj razumevanja za želje Kosova kot prej – postali dokaj prožni.
Thaçi je v kontekstu govorjenja o demarkaciji meje s Srbijo omenjal, da bi morali obravnavati želje ljudi iz Preševa, Bujanovca in Medveđe po vključitvi v Kosovo. Beograd je pripravljen govoriti le o Kosovu kot edinem ozemeljskem vprašanju. »Bolj ko napredujemo, bolj zapletena postaja stvar,« je po pogovorih z Mogherinijevo ocenil Thaçi.
V njegovih očeh vsaka rešitev vključuje tako demarkacijo meje kot vzajemno priznanje. Vsakršno preseljevanje ljudi naj bi bilo izključeno. Temu, da bo sporazum na koncu res sprejet, pripisuje bolj teoretične možnosti.
Thaçi se zaveda, »da dolgoletnega konflikta ne morejo zgladiti v nekaj dneh ali tednih«. O vsakršni rešitvi naj bi na koncu odločali ljudje na Kosovu in v Srbiji. Na bruseljski strani so poskušali zmanjšati pomen neuspeha prvih pogovorov. Pojasnjevali so, da so pogovori vedno bili dvostranski ali tristranski. »Razlike ostajajo,« je po sporočila Mogherinijeva.
Dialog z obema stranema naj bi se nadaljeval že čez dva tedna. Cilj celotnega projekta je, v prihodnjih mesecih doseči pravno zavezujoč sporazum o celoviti normalizaciji odnosov.
Tak sporazum, skladen z mednarodnim pravom, bi najprej Srbiji in nekega dne tudi Kosovo odprl vrata za jasno evropsko perspektivo.
V zadnjih tednih je vroča tema ideja zamenjave ozemelj, ki je za njena zagovornike kot čarobna paličica za trajno rešitev. Tisti, ki so bruseljsko srečanje vnaprej obravnavali kot optimistični začetek uresničevanja zamisli, so se zmotili. Vučić je zavrnil sestanek s kosovskim kolegom Thaçijem in odvihral iz Bruslja.
Njegov sodelavec, direktor urada za »Kosovo in Metohijo« Marko Đurić, je pred časnikarji obtoževal Prištino pokvarjenosti, groženj, zavajanja, laži, izsiljevanja. To vse naj bi se dogajalo v zadnjih dneh pred za konec Vučićevim obiskom Kosova, načrtovanim za konec tedna.
Zakaj so se v Beogradu odločili za takšno strategijo na bruseljskih pogovorih, ni znano. Četudi Mogherinijeva in še zlasti širitveni komisar Johannes Hahn dopuščata okvir za dvostranski sporazum o menjavi ozemelj na obeh straneh meje, zamisel pri najpomembnejših evropskih akterjih nima podpore, saj velja za preveč tvegano. Najbolj jasno temu predlogu nasprotujeta Nemčija in Združeno kraljestvo.
Na drugi strani so v ZDA - po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo imajo manj razumevanja za želje Kosova kot prej – postali dokaj prožni.
Thaçi je v kontekstu govorjenja o demarkaciji meje s Srbijo omenjal, da bi morali obravnavati želje ljudi iz Preševa, Bujanovca in Medveđe po vključitvi v Kosovo. Beograd je pripravljen govoriti le o Kosovu kot edinem ozemeljskem vprašanju. »Bolj ko napredujemo, bolj zapletena postaja stvar,« je po pogovorih z Mogherinijevo ocenil Thaçi.
V njegovih očeh vsaka rešitev vključuje tako demarkacijo meje kot vzajemno priznanje. Vsakršno preseljevanje ljudi naj bi bilo izključeno. Temu, da bo sporazum na koncu res sprejet, pripisuje bolj teoretične možnosti.
Thaçi se zaveda, »da dolgoletnega konflikta ne morejo zgladiti v nekaj dneh ali tednih«. O vsakršni rešitvi naj bi na koncu odločali ljudje na Kosovu in v Srbiji. Na bruseljski strani so poskušali zmanjšati pomen neuspeha prvih pogovorov. Pojasnjevali so, da so pogovori vedno bili dvostranski ali tristranski. »Razlike ostajajo,« je po sporočila Mogherinijeva.
Dialog z obema stranema naj bi se nadaljeval že čez dva tedna. Cilj celotnega projekta je, v prihodnjih mesecih doseči pravno zavezujoč sporazum o celoviti normalizaciji odnosov.
Tak sporazum, skladen z mednarodnim pravom, bi najprej Srbiji in nekega dne tudi Kosovo odprl vrata za jasno evropsko perspektivo.
