Na vrhu EU premier Janez Janša pozval k delu za kompromis

Ker videokonferenca ni primeren format za reševanje takšnih zadev, sledi nadaljevanje na drugih ravneh.
Fotografija: Pri kovanju kompromisa se največ pričakuje od nemške kanclerke Angele Merkel. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
Odpri galerijo
Pri kovanju kompromisa se največ pričakuje od nemške kanclerke Angele Merkel. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

Bruselj – Nemška kanclerka Angela Merkel je po videovrhu EU povedala, da je slovenski premier Janez Janša med razpravo znova pozval vse k delu za kompromis, to pa da je tudi v interesu nemškega predsedstva svetu EU.

Opozorila je, da so nemško predsedstvo svetu EU končali kot delo v »trialogu« z evropskim parlamentom tako glede večletnega proračuna kot mehanizma pogojevanja s pravno državo. Z Madžarsko in Poljsko, ki sta vložili veto, ker nasprotujeta mehanizmu, bodo nadaljevali pogovore, da zagotovijo njuno strinjanje. Kompromis glede mehanizma pogojevanja je po njenih besedah zelo dober in uravnotežen.

Za sprejetje uredbe o mehanizmu pogojevanja sicer ni potrebno soglasje, morajo pa se vse članice strinjati o večletnem finančnem okviru in načrtu za okrevanja.

»Zame beseda grožnja v tem kontekstu že tako ni nobena beseda,« je odgovorila na vprašanje, ali bi v njenih očeh bila opcija, da bi Madžarski in Poljski zagrozili z odvzemom  glasovalnih pravic. Poskušali bomo poiskati rešitev, je povedala in dodala, da je težava velika in resna, ni pa hotela ugibati o rešitvah, vse možnosti naj bi preučili. »Smo šele na začetku,« je ocenila.

Na vrhu EU so v kratki, le približno četrturni razpravi o proračunu in režimu pogojevanja nastopili predsednik evropskega sveta Charles Michel, nemška kanclerka Merklova, madžarski premier Viktor Orbán, njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki in slovenski premier Janša. Kot je znano, Slovenija v ponedeljek – drugače kot Madžarska in Poljska – finančnemu svežnju in režimu pogojevanja ni nasprotovala. Stališča ni spremenila.

Po navedbah visokega uradnika EU videokonferenca ni primeren format za razpravo o tako zapleteni zadevi. Na vrhu pa vlada prepričanje, da bi morali čim prej uresničiti dogovor z vrha julija. Michel je sicer že v pripravah na videokonferenco dobil zagotovila držav članic, da bo razprava pod nadzorom.

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Janša glede pogojevanja z vladavino prava poudaril, »da mora biti dokončna presoja vedno v rokah Sodišča EU, sicer bi to bila politična odločitev, kar pa ni skladno z načeli vladavine prava.«

Država članica lahko sicer že tako na sodišču v Luxembourgu spodbija takšne odločitve, tudi če v osnutku uredbe o mehanizmu pogojevanja ne bi bilo nobenih sprememb.   




V evropskem parlamentu ni nikakršne pripravljenosti za popuščanje Madžarski in Poljski glede režima za pogojevanje izplačil iz bruseljskih blagajn s spoštovanjem vladavine prava. Tudi očitke o politizaciji postopka odločanja zavračajo. Kot je zapisal nemški časnik FAZ, je »Janša direktno napadel nemško predsedstvo svetu EU«.

»Nasprotno je res,« je v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov povedal vodja največje poslanske skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. V tej politični družini sta tako Fidesz Viktorja Orbána z zamrznjenim članstvom kot tudi SDS premiera Janeza Janše.

Po Webrovih besedah bi po uredbi o pogojevanju, ki je bila že usklajena v pogajanjih med parlamentarci in nemškim predsedstvom svetu EU, postopek lahko sprožila samo evropska komisija. Opozoril je, da je bilo prvo poročilo o vladavini prava v EU, ki ga je ta septembra objavila, pozitivno sprejeto.  

image_alt
Labodji spev blokade


Države članice so v pogajanjih uveljavile svoje želje skladno s sklepi julijskega vrha EU, je pojasnjeval. Tako bo o ukrepih odločal svet EU s kvalificirano večino. Weber je prepričan, da se bo že prva država članica, ki bo v postopku ostala brez izplačil, obrnila na sodišče EU. To bo kot zadnja instanca nato odločilo o ustreznosti režima pogojevanja in ustavitvi izplačil.   

Glede očitkov Budimpešte, da bi bil postopek lahko sprožen na podlagi ocen iz poročil, kakršno je v prejšnjem parlamentarnem mandatu pripravila poslanka nizozemskih Zelenih Judith Sargentini, je Weber opozoril, da evropski parlament v postopku odločanja o ukrepih proti kršiteljici sploh ne bo sodeloval. Poročilo je bilo sicer podlaga za sprožitev postopka po 7. členu proti Madžarski.



Tudi zato Weber sporoča Madžarski in Poljski, pa tudi slovenskemu premieru Janši, da mehanizem zagotavlja več depolitizacije in pravne gotovosti. Podobno razmišlja tudi glede očitkov, da bo z njim kršena lizbonska pogodba. Kdor oporeka mehanizmu s takšno argumentacijo, lahko začne postopek na sodišču EU v Luxembourgu, je prepričan Bavarec Weber.

Komentarji: