Se začenja zlato obdobje za ZDA in svet ali borzni pretresi?

Pozno zvečer po vzhodnoameriškem času je republikanski predsednik Donald Trump podaljšal uveljavitev recipročnih carin za druge države še za teden dni. Predstavil je spisek skoraj sedemdesetih držav, ki jih bodo sedmega avgusta  doletele višje carine na izvoz v ZDA z 41 odstotki za Sirijo, štiridesetimi za Laos in Mjanmar, 39 odstotki za Švico, 35 odstotki  za Srbijo in Irak ter tridesetimi odstotki za Bosno in Hercegovino, Južno Afriko, Libijo in Alžirijo na skrajnem koncu lestvice. 

Vse države, ki niso na spisku, bodo plačevale desetodstotne carine na izvoz v ZDA. Večina drugih držav na spisku pa bo plačevala petnajst odstotkov, tudi Evropska unija, ki je zabeležena z nič odstotki. Recipročnih ameriških carin za EU ne bo, ker so se v pogajanjih dogovorili za petnajstodstotne. Za takšne carine sta se pogodili tudi Japonska in Južna Koreja, za desetodstotne Velika Britanija. Vietnam čakajo dvajsetodstotne carine na izvoz v ZDA, Filipine in Indonezijo devetnajst odstotne. Carine za jeklo, aluminij in izdelke iz bakra ostajajo petdesetodstotne.

Ameriški finančni minister Scott Bessent pričakuje sanjsko gospodarsko obdobje. Foto: Magnus Lejhall/tt Via Reuters

Za začasne nižje so se ameriški pogajalci v zadnjem trenutku dogovorili tudi za Mehiko, Brazilijo, ki je na spisku zaznamovana z desetimi odstotki, pa v resnici čakajo petdesetodstotne carine. Štirideset odstotkov je Trump namreč dodal zaradi pregona prejšnjega konservativnega predsednika Jaira Bolsonara. Žrtev političnogospodarskih kazni ameriškega predsednika je še več. Kanada bo, če se ne bodo pogodili drugače, za izdelke izven aktualnega dogovora plačevala 35-odstotne carine, saj jim je Trump zaradi priznanja Palestine dodal še deset odstotkov.  Po njegovem  prepričanju s tem nagrajujejo le Hamas.

Trump carinsko gorjačo uporablja tudi za druge politične pritiske. Nekaj držav, kot Kongo in Ruando, je s tem res pripravil k umiritvi konfliktov, Indiji je zaradi kupovanja ruske nafte določil 25-odstotne carine. Z državo, ki je napadla Ukrajino, je tudi sicer v vse bolj napetih odnosih. Nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva je posvaril, naj pazi na besede. Potem ko je Trump skrajšal prehodno obdobje za sekundarne carine za kupce ruske nafte, je Medvedjev govoril o korakih k vojni med supersilama.

Trump je v nedavnem podkastu govoril o razočaranju nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom: »Imela sva dobre pogovore, ki pa se niso uresničili, sledile so zelo slabe stvari.« Ameriški predsednik je očitno verjel, da bo Rusija odložila orožje, ker se to ni zgodilo, jo zdaj hoče kaznovati. Še vedno pa je uganka Kitajska, ki jo ZDA vidijo kot največjo trgovinsko izkoriščevalko in še tekmico za gospodarsko in vojaško prevlado v svetu.

Trump meni, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin zavajal. Foto Evgenia Novozhenina/Reuters

Države, s katerimi so ZDA že sklenile trgovinske dogovore, izmenjajo tretjino vse trgovine z zahodno velesilo. Številne od njih z EU na čelu so obljubile tudi visoke investicije ter nakupe energije in orožja. »Predsednik Trump je resetiral desetletja spodletele trgovinske politike,« so zapisali v Beli hiši. »Carine delajo Ameriko spet veliko in bogato,« je republikanski prvak naznanil na svojem družbenem omrežju truth social. »Pred letom dni je bila Amerika mrtva, zdaj je najbolj vroča država sveta!« 

Napovedi borznih pretresov so tišje kot spomladi, ko je Trump prvič naznanil svoj »dan osvoboditve« in so finančni trgi odgovorili z velikimi padci vrednosti. Kmalu so se pomirili in ZDA so v drugem četrtletju dosegle triodstotno rast ter za stotine milijard dolarjev poslovnih investicij. Trump, ki je resetiral tudi domačo gospodarsko politiko, vztraja, da bo dobrih gospodarskih novic še več. Zagotavlja, da cene potrošnih izdelkov ne bodo narasle, ampak bodo s carinami dobili mogočna sredstva za odplačevanje gigantskega dolga. In res so z njimi že pridobili skoraj 150 milijard dolarjev. Načrtujejo celo 2400 dolarjev za vsako ameriško gospodinjstvo.

Po začetku groženj s kazenskimi carinami so se dramatično znižale cene uvoženih izdelkov, je navedel direktor Trumpovega nacionalnega gospodarskega sveta Kevin Hassett, ki pričakuje triodstotno povišanje ameriških plač. »To še zdaleč ni vse,« je komentiral finančni minister Scott Bessent. V prihodnjih četrtletjih pričakuje ponovitev devetdesetih let minulega stoletja z desetletjem močne rasti brez naraščanja inflacije. V njegovem sanjskem svetu bo produktivnost povečala umetna inteligenca, ki galopira tudi v ZDA. Republikanska Bela hiša zanjo že prilagaja energetsko in drugo politiko.

Demokratski pogled

Demokratski senatni voditelj Chuck Schumer je nasprotno domneval, da so nove statistike o rasti bruto domačega proizvoda fatamorgana, pod njimi naj bi tičali zlovešče številke in strah poslovnežev zaradi vse višjih stroškov poslovanja in življenja. Inflacija pa se približuje dvema odstotkoma, kar je v primerjavi s prejšnjo demokratsko administracijo malo. Hassett je Schumerju sporočil, da so pod predsednikom Joejem Bidnom večino novih delovnih mest dobivali državni uslužbenci, zdaj pa bi zaradi nižanj davkov in odpravljanja regulacij zaposlovala podjetja.

Za senatnega demokratskega voditelja Chucka Schumerja so sedanje gospodarske statistike fatamorgana. Foto: Oliver Contreras/Afp

Najprej pa bodo svoje danes povedali ameriški in svetovni trgi. Finančni minister Bessent je državam, s katerimi še niso sklenili trgovinskih sporazumov, priporočil, naj jih ne zajame panika. Tudi v avgustu pričakuje veliko akcije. O tem, kaj jih čaka, pa razmišljajo tudi države, ki so kot EU sklenile trgovinske sporazume z ZDA. Največji gospodarstvi sveta s skupno trgovino v obsegu 1700 milijard dolarjev ter 800 milijoni ljudi bosta na novo zasnovali odnose. Nove carine niso tako visoke, kot so bile zagrožene, dosedanji izvozni model razvoja, v veliki meri temelječ na nemški industriji, pa bo najbrž treba prilagoditi.

ZDA Evropi in drugim očitajo dolgoletno izkoriščanje ameriške gospodarske velikodušnosti. Za grenki dogovor z Američani se je EU odločila tudi zato, ker ne more računati na druge nadomestne trge, kar velja tudi za Kitajsko in nekatere druge države. Nedavni obisk predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v Pekingu je potekal med očitki o kitajskem preplavljanju evropskih trgov s poceni izdelki in podpori ruski agresiji v Ukrajini.