Veliko prilagajanje po Trumpovem kopitu

Z nedeljskim dogovorom s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen o 15-odstotnih carinah na izvoz evropskih podjetij v ZDA ameriški predsednik Donald Trump še naprej galopira po mednarodnem gospodarskem parketu. Največji dogovor od vseh, kot sta ga imenovala, na novo združuje trg z 800 milijoni prebivalcev in 1700 milijardami dolarjev menjave.

Mnogi Evropejci verjamejo, da so potegnili kratko. Toda če mislijo, da si Amerika še lahko privošči dosedanjo geostrateško velikodušnost, bi morali obiskati tako imenovane predele za prelet države, ki že dolgo ni več velika. S selitvijo milijonov industrijskih delovnih mest najprej na ameriški jug in kasneje na Kitajsko in drugam so obubožala nekoč veličastna mesta, kitajska opijska vojna s fentanilom pa je mnogim njihovim prebivalcem zadala zadnji udarec.

Trumpovo geslo Naredimo Ameriko spet veliko je namenjeno prav ameriškim poražencem globalizacije. Azijska tekmica za svetovno gospodarsko in vojaško prevlado je svoj razvoj utemeljila na prevzemanju razvoja drugih držav in tega se mora zdaj bati tudi Evropa – nadomestnih trgov za izvoz ni veliko in Kitajska bo morda želela prevzeti evropskega.

Ameriški prvak Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Foto Evelyn Hockstein/Reuters

Nekateri še vedno verjamejo, da bo omejevanje uvoza prizadelo tudi ameriška podjetja, in če zagovarjajo drugačne ekonomske teorije, so v dobri družbi. Sedemnajst Nobelovih nagrajencev za ekonomijo je leta 2021 podprlo diametralno nasprotno ekonomsko šolo tedanjega demokratskega predsednika Joeja Bidna Build Back Better (boljša ponovna gradnja), ki naj bi z državno porabo zagotovila investiranje v fizično in človeško infrastrukturo države. Leto dni kasneje se je izrodila v visoko inflacijo in tudi zato so volivci novembra lani ponovno izbrali Trumpa. Ta je prinesel čisto drugačen BBB – veliki čudoviti zakon (Big Beautiful Bill) z nižanjem davkov, odpravljanjem regulacij in zahtevami po preureditvi svetovne trgovine.

Ni še mogoče zagotovo trditi, da bodo kazenske carine v 21. stoletju delovale enako uspešno kot konec 19. stoletja, po katerem se zgleduje sedanji republikanski prvak. Ameriška zvezna birokracija je danes neznansko večja, res pa na dolgi rok ni mogoče preživeti niti s takšnim dolgom, kakršnega so nakopičile zaporedne ameriške administracije s prvo Trumpovo vred. Ponovni republikanski predsednik je že z dosedanjimi carinami za državno blagajno in drugo zbral več kot 110 milijard dolarjev.

Vodja združenja nemške kemične industrije Wolfgang Große Entrup je dogovor med EU in ZDA dobro opisal z besedami, da je tisti, ki je pričakoval orkan, hvaležen za nevihto. Evropska unija mora biti zadovoljna, da so v 15-odstotne carine vključeni avtomobili in da se bodo o nekaj pomembnih industrijskih vejah, kot je, denimo farmacevtska, še pogajali. Evropski voditelji bi morali poudariti svoje geslo: Naredimo Zahod spet velik! Z izognitvijo trgovinski vojni se je EU rešila vsaj nekaterih težav s svojo varnostjo, ki je še vedno povezana z ameriškim obstankom v vojaški zvezi Nato.

Eno od Trumpovih škotskih golfišč. Foto Jane Barlow/Afp

Zaveznice bodo morda lažje uravnavale tudi trgovinske odnose, sploh ker bodo ti povezani z nakupi energije in orožja. V času ruske agresije v Ukrajini to ni nepomembno. Ko bo Trump poravnal domnevne trgovinske nepravičnosti, se namerava z uničujočimi carinami za kupce ruske energije lotiti predsednika Vladimirja Putina. Tudi sicer namerava trgovinske vzvode uporabljati za umirjanje kriznih žarišč, kar sta pravkar priznali Tajska in Kambodža.

Svetovnemu gospodarstvu se velikanske spremembe napovedujejo že zaradi tehnoloških prelomov, kot je umetna inteligenca, ki bo po nekaterih napovedih obračunala z velikim delom zdaj znanih zaposlitev in zahtevala gigantske količine energije. V človeški zgodovini so takšni prelomi vedno prinesli veliko boljšega, a tudi pretresljivega, in v takšnem je bolje biti na strani razvoja. Trump si ga hoče prilastiti z velikimi koraki in število tistih, ki mu oporekajo, se z vsakim njegovim gospodarskim uspehom zmanjšuje. Ameriški zagovorniki reaganizma, manj nacionalistične predhodnice trumponomike, še niso izgubili niti upanja, da bo sedanje uravnavanje carin na koncu prineslo njihovo globalno nižanje.