Drugi tir na bruseljskem rešetu
Glede vloge Madžarske, ki naj bi se odpovedala sodelovanju, in drugih zalednih držav je Alenka Bratušek ocenila, da lahko Slovenija tir zgradi sama.
Odpri galerijo
Kot je znano, imajo v EIB argumente tako za kot tudi proti sodelovanju v projektu. FOTO: Jure Eržen
Bruselj – Glede zapletov, povezanih s projektom drugega tira Koper – Divača se še čaka na usklajevanja in nove pogovore slovenske vlade, evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB).
Naslednji tristranski sestanek bo predvidoma 11. januarja v Bruslju. Kot je znano, imajo v EIB argumente tako za kot tudi proti sodelovanju v projektu. Uradno pravijo, da projekt še ocenjujejo in ugotavljajo, ali je skladen z njihovimi standardi. V načrtovanem modelu financiranja naj bi 311 milijonov evrov prišlo dolžniški viri, predvsem iz posojila EIB in slovenke SID banka. Tehnični pogovori naj bi pokazali, pod kakšnimi pogoji je EIB pripravljena sodelovati v financiranju projektu.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc ni hotela vsebinsko komentirati zadržkov EIB, ki da so povezani tako s ceno kot tudi obsegom projekta. Tudi vprašanje ustrezno trase je ena od kočljivih zadev. To vprašanje bo Bulčeva komentirala, ko bo imela na mizi uradno poročilo. EIB želi, da bi še enkrat pregledali projekt. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je danes v Bruslju opozorila, da Slovenija ne bo privolil v časovni premik projekta. Spreminjanje trase bi ga odložilo za več let.
»Trasa je določena že več kot deset let,« je povedala Bratuškova. Ministrica sicer pričakuje, da bo EIB podprla projekt, saj ga podpira evropska komisija. Poleg tega je izrazila upanje, da se v banki zavedajo pomena projekta za Slovenijo, regijo in Evropo. »Prepričana sem, da bodo na koncu sodelovali,« je povedala. Izrazila je tudi obžalovanje, da ne držijo trditve bivšega predsednika vlade, da je bila finančna konstrukcija že zaprta.
Glede vloge Madžarske, ki naj bi se odpovedala sodelovanju, in drugih zalednih držav je ocenila, da lahko Slovenija tir zgradi sama. Finančna konstrukcija sicer mora biti zaprta že v prihodnjih mesecih, saj bo sicer ogroženih 109 milijonov nepovratnih evropskih sredstev iz programa Instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov (blending). Rok se izteče konec maja, leto dni po podpisu pogodbe.
Naslednji tristranski sestanek bo predvidoma 11. januarja v Bruslju. Kot je znano, imajo v EIB argumente tako za kot tudi proti sodelovanju v projektu. Uradno pravijo, da projekt še ocenjujejo in ugotavljajo, ali je skladen z njihovimi standardi. V načrtovanem modelu financiranja naj bi 311 milijonov evrov prišlo dolžniški viri, predvsem iz posojila EIB in slovenke SID banka. Tehnični pogovori naj bi pokazali, pod kakšnimi pogoji je EIB pripravljena sodelovati v financiranju projektu.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc ni hotela vsebinsko komentirati zadržkov EIB, ki da so povezani tako s ceno kot tudi obsegom projekta. Tudi vprašanje ustrezno trase je ena od kočljivih zadev. To vprašanje bo Bulčeva komentirala, ko bo imela na mizi uradno poročilo. EIB želi, da bi še enkrat pregledali projekt. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je danes v Bruslju opozorila, da Slovenija ne bo privolil v časovni premik projekta. Spreminjanje trase bi ga odložilo za več let.
»Trasa je določena že več kot deset let,« je povedala Bratuškova. Ministrica sicer pričakuje, da bo EIB podprla projekt, saj ga podpira evropska komisija. Poleg tega je izrazila upanje, da se v banki zavedajo pomena projekta za Slovenijo, regijo in Evropo. »Prepričana sem, da bodo na koncu sodelovali,« je povedala. Izrazila je tudi obžalovanje, da ne držijo trditve bivšega predsednika vlade, da je bila finančna konstrukcija že zaprta.
Bratuškova je izrazila upanje, da se v banki zavedajo pomena projekta za Slovenijo, regijo in Evropo. FOTO: Jure Eržen
Glede vloge Madžarske, ki naj bi se odpovedala sodelovanju, in drugih zalednih držav je ocenila, da lahko Slovenija tir zgradi sama. Finančna konstrukcija sicer mora biti zaprta že v prihodnjih mesecih, saj bo sicer ogroženih 109 milijonov nepovratnih evropskih sredstev iz programa Instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov (blending). Rok se izteče konec maja, leto dni po podpisu pogodbe.
