Edina afganistanska županja na varnem v Bonnu
Županja, ki so ji talibi ubili očeta, je v zadnjem trenutku zbežala iz države.
Odpri galerijo
Zarifo Gafari je za pogum odlikovala tudi nekdanja prva dama ZDA Melania Trump. Foto Mandel Ngan/AFP
Zarifa Gafari, edina županja v Afganistanu, je po talibskem prevzemu oblasti v državi zaradi življenjske ogroženosti pobegnila v nemški Bonn. Talibi so pred devetimi meseci ubili njenega očeta, še prej starega očeta, da bodo tudi njo, je bilo le vprašanje časa – in ne vprašanje, ali jo bodo res, je prepričana.
Iz kraja Maidan Schar, kjer je županovala od leta 2019, se je na kabulsko letališče odpravila skrita na tleh za sprednjimi sedeži avtomobila. Na kontrolnih točkah na poti do letališča, ki so jih nadzirali talibi, je imela srečo. Talibi so vozilo ustavili in vprašali, kam so namenjeni, a ga niso pregledali, je povedala v pogovoru za nemški časnik Der Spiegel. Zdaj je na varnem v Bonnu, kjer se je takoj po prihodu sestala s premierom dežele Severno Porenje - Vestfalija Arminom Laschetom. Ta ji je zagotovil, da bodo poskrbeli za njeno varnost.
Zarifa Gafari, ki se je rodila leta 1992 očetu oficirju in materi učiteljici, je županja postala na volitvah leta 2017. Potem ko so njeni predhodniki z nezakonito prodajo zapravili tako rekoč vse premoženje mesta, ki je od Kabula oddaljeno uro vožnje, je vlada razpisala prve volitve in župansko mesto je dobila prav Gafarijeva. A da je lahko prevzela naloge, se je morala boriti še osem mesecev po volitvah, saj je mestni starešine niso spustili v mestno hišo.
Leta 2019 jo je BBC uvrstil na seznam 100 najbolj navdihujočih žensk na svetu, na obisk v ZDA jo je kmalu po prevzemu dela povabila takratna prva dama Melania Trump in jo odlikovala za pogum. Tedaj je brez dlake na jeziku dejala, da si prizadeva dobiti Nobelovo nagrado za mir.
Študirala je v Indiji, makroekonomijo in menedžment. To ji je omogočila štipendija nekega afganistanskega parlamentarca. Njena želja je bila, da bi ljudje v mestu bolje živeli, je pred leti povedala novinarjem časnika Frankfurter Algemeine, ki so jo obiskali v Afganistanu. Za otroke in njihove družine je želela postaviti zabaviščni park, za ženske podzemni nakupovalni center, da bi se počutile bolj varne. Predstavljala si je državo, kjer bi ženske imele enake pravice kot moški. A njeno županovanje je bilo obremenjeno s številnimi težavami, ne zgolj zato, ker je ženska. Očitajo ji, da je ponaredila številke o davčnih prihodkih za leto 2019. Ko jo je novinar Frankfurter Algemeine Zeitunga na obisku pri njej povprašal o tem, ustreznih pojasnil ni imela. Obljube, da bo poslala dokumente, ki bodo ovrgli sume o prikrajanju, ni izpolnila.
Na občinski upravi so delali skoraj izključno moški. Vsi so ji nasprotovali. Čeprav so kot ključni vzrok navajali to, da je pripadnica »napačnega« plemena, je vedela, da ji nasprotujejo, ker je ženska, je pripovedovala takrat. Mnogi so ji grozili. Celo vojaki, ki naj bi jo ščitili. Tako kot ona je zaradi njenega položaja tudi njena družina redno dobivala grožnje, ki so se na koncu žal uresničile.
Po prihodu v Nemčijo je v pogovoru za Der Spiegel dejala, da si bo prizadevala za pravice žensk v Afganistanu. Njen glavni cilj je, da bi talibi znova sedli za pogajalsko mizo in da bi se dogovorili o zagotavljanju pravic žensk. »Ključno je, da šole ostanejo odprte za vse,« je dejala.
Iz kraja Maidan Schar, kjer je županovala od leta 2019, se je na kabulsko letališče odpravila skrita na tleh za sprednjimi sedeži avtomobila. Na kontrolnih točkah na poti do letališča, ki so jih nadzirali talibi, je imela srečo. Talibi so vozilo ustavili in vprašali, kam so namenjeni, a ga niso pregledali, je povedala v pogovoru za nemški časnik Der Spiegel. Zdaj je na varnem v Bonnu, kjer se je takoj po prihodu sestala s premierom dežele Severno Porenje - Vestfalija Arminom Laschetom. Ta ji je zagotovil, da bodo poskrbeli za njeno varnost.
Številne težave županovanja
Zarifa Gafari, ki se je rodila leta 1992 očetu oficirju in materi učiteljici, je županja postala na volitvah leta 2017. Potem ko so njeni predhodniki z nezakonito prodajo zapravili tako rekoč vse premoženje mesta, ki je od Kabula oddaljeno uro vožnje, je vlada razpisala prve volitve in župansko mesto je dobila prav Gafarijeva. A da je lahko prevzela naloge, se je morala boriti še osem mesecev po volitvah, saj je mestni starešine niso spustili v mestno hišo.
Leta 2019 jo je BBC uvrstil na seznam 100 najbolj navdihujočih žensk na svetu, na obisk v ZDA jo je kmalu po prevzemu dela povabila takratna prva dama Melania Trump in jo odlikovala za pogum. Tedaj je brez dlake na jeziku dejala, da si prizadeva dobiti Nobelovo nagrado za mir.
Študirala je v Indiji, makroekonomijo in menedžment. To ji je omogočila štipendija nekega afganistanskega parlamentarca. Njena želja je bila, da bi ljudje v mestu bolje živeli, je pred leti povedala novinarjem časnika Frankfurter Algemeine, ki so jo obiskali v Afganistanu. Za otroke in njihove družine je želela postaviti zabaviščni park, za ženske podzemni nakupovalni center, da bi se počutile bolj varne. Predstavljala si je državo, kjer bi ženske imele enake pravice kot moški. A njeno županovanje je bilo obremenjeno s številnimi težavami, ne zgolj zato, ker je ženska. Očitajo ji, da je ponaredila številke o davčnih prihodkih za leto 2019. Ko jo je novinar Frankfurter Algemeine Zeitunga na obisku pri njej povprašal o tem, ustreznih pojasnil ni imela. Obljube, da bo poslala dokumente, ki bodo ovrgli sume o prikrajanju, ni izpolnila.
Nenehne grožnje
Na občinski upravi so delali skoraj izključno moški. Vsi so ji nasprotovali. Čeprav so kot ključni vzrok navajali to, da je pripadnica »napačnega« plemena, je vedela, da ji nasprotujejo, ker je ženska, je pripovedovala takrat. Mnogi so ji grozili. Celo vojaki, ki naj bi jo ščitili. Tako kot ona je zaradi njenega položaja tudi njena družina redno dobivala grožnje, ki so se na koncu žal uresničile.
Po prihodu v Nemčijo je v pogovoru za Der Spiegel dejala, da si bo prizadevala za pravice žensk v Afganistanu. Njen glavni cilj je, da bi talibi znova sedli za pogajalsko mizo in da bi se dogovorili o zagotavljanju pravic žensk. »Ključno je, da šole ostanejo odprte za vse,« je dejala.
