Elektronsko sporočilo jih je skoraj stalo sedem milijard funtov

Dan zatem, ko je britanska laburistična vlada potrdila obstoj tajnega programa za relokacijo na tisoče afganistanskih državljanov, ki so sodelovali z britanskimi silami v času vojne v Afganistanu, nato pa so bili njihovi podatki pred tremi leti pomotoma razkriti v elektronskem sporočilu, je vse kazalo, da afera ne bo kmalu pozabljena. Najbolj utegne škoditi zlasti opozicijski konservativni stranki, pod vladavino katere se je država odločila, da bo s posebno sodno prepovedjo podrobnosti zgodbe skrila pred javnostjo.

»Ministri iz prejšnje vlade bodo morali odgovoriti na resna vprašanja o tem, kako se je to sploh lahko zgodilo,« je britanski premier Keir Starmer dejal med redno sejo spodnjega doma parlamenta, na kateri je po pričakovanjih še vedno močno odmevalo razkritje tajnega programa za preselitev ogroženih Afganistancev, pri tem pa vztrajal, da gre za »podedovano« afero, za katero mora odgovornosti v celoti nositi prejšnja konservativna vlada.

Tajni program (ARR – Afghanistan Response Route) je bil vzpostavljen vzporedno z javnim programom relokacije Afganistancev (ARAP), ki so v času vojne pod Hindukušem sodelovali z britanskimi silami. V otoških medijih razkriti interni vladni dokumenti kažejo, da je bil ARR namenjen približno 25.000 ljudem, ki niso bili upravičeni do zaščite in pomoči v skladu z obstoječo ureditvijo, a so bili njihovi podatki razkriti v elektronskem sporočilu, ki ga je februarja 2022, več kot pol leta po kaotičnem umiku zahodnih sil iz Afganistana, izven varnih kanalov pomotoma delil neimenovani britanski vojaški uradnik.

Da so bili podatki razkriti, so britanske oblasti ugotovile šele avgusta 2023. Kmalu zatem je takratna vlada pod vodstvom premiera Rishija Sunaka odšla na sodišče po posebno prepoved in z njo preprečila medijem poročanje o zadevi. Še isto jesen so takratni ministri začeli pripravljati program ARR, ki ga je aktualna vlada ta teden uradno zaključila.

Program zaključen, škoda omejena

»Nobena vlada ne želi na tak način prikrivati informacij britanski javnosti, poslancem ali tisku,« je obrambni minister John Healey povedal na dan, ko je višjestopenjsko sodišče umaknilo sporno prepoved, ki je medijem preprečevala ne samo poročanje o razkritju podatkov in tajnem programu za preselitev Afganistancev, temveč tudi o obstoju sodne prepovedi.

Iz objavljenih internih dokumentov je razvidno, da aktualna britanska vlada še februarja letos računala na to, da bo program trajal pet let, njegovo vrednost pa ocenila na sedem milijard funtov. A Healey je v torek pred poslanci vztrajal, da je bilo pred zaključkom programa v Združeno kraljestvo preseljenih 900 Afganistancev, ki so sodelovali z britanskimi silami, in 3600 njihovih ožjih družinskih članov, njihova relokacija pa je državo stala 400 milijonov funtov.

V Afganistanu je po ocenah britanskega obrambnega ministrstva še vedno 600 ljudi, katerih podatki so bili po pomoti objavljeni. Vrata v Združeno kraljestvo bodo zanje po zagotovilih oblasti ostala odprta. Enako velja za 1800 njihovih družinskih članov.

Afera po vsem sodeč ne bo hitro izginila z naslovnic. Kot je v uvodniki opozoril Financial Times, se porajajo resna vprašanja o tem, ali se je oblast predolgo skrivala za argumenti tajnosti, zato da se ji ne bi bilo treba soočiti s parlamentom in javnostjo. Nekdanji obrambni minister Ben Wallace je v odzivu na tovrstne kritike v pogovoru za BBC vztrajal, da je prejšnja vlada imela pred očmi predvsem dobrobit ljudi. »Najpomembnejša prioriteta je bila zaščititi tiste, ki bi lahko bili ali so bili izpostavljeni temu uhajanju podatkov v Afganistanu, saj živijo med talibi, ki jim ni bilo mar za njihovo varnost in bi jih lahko celo mučili ali umorili.«

Položaj je neprijeten predvsem za opozicijsko konservativno stranko, najbolje pa ga utegnejo izkoristiti populistične sile, na čelu z britanskim evroskeptikom Nigelom Farageem, ki je afero v objavah na družabnih omrežjih že poskušal umestiti v obstoječo razpravo o priseljevanju.