Farage ponekod ogroža primat laburistov in torijcev

Razplet lokalnih volitev je v nekaterih delih Anglije poskrbel za pričakovan vzpon Reformne stranke, najnovejšega projekta Nigela Faragea, s katerim si želi najbolj znani britanski populist izzvati westminstrski dvostrankarski sistem. Četrtkove volitve so mnogi videli kot pomemben korak k uresničitvi te ambicije: poleg uspehov na lokalni ravni je stranka namreč zmagala tudi na nadomestnih parlamentarnih volitvah v enem od »varnih« laburističnih okrožij.

Njena zmaga v Runcornu in Helsbyju, okrožju, ki ga je na lanskih parlamentarnih volitvah gladko osvojila vladajoča stranka pod vodstvom premiera Keira Starmerja, se bo zapisala v zgodovino britanske demokracije kot ena od najtesnejših, saj je razlika med kandidatkama reformistov in laburistov na koncu znašala le šest volilnih glasov.

»Njihova podpora je strmoglavila in večino glasov smo jim pobrali mi,« je volilni neuspeh laburistov komentiral Farage ter zatrdil, da je razplet dokaz tektonskih premikov v otoški politiki oziroma krušenja dvostrankarskega sistema, v okviru katerega so si oblast od druge polovice 20. stoletja med seboj podajali laburisti in konservativci.

»Politika se je povsem spremenila,« je poudaril britanski populist številka ena in vztrajal, da je njegova stranka odslej edina prava opozicija laburistom, rekoč, da si s torijci volivci ne morejo več pomagati.

Čeprav ima Farageeva stranka v spodnjem domu parlamenta trenutno zgolj štiri poslance (od skupno 650), rast njene priljubljenosti tudi po ocenah analitikov in strokovnjakov potrjuje trend fragmentacije britanskega političnega prostora.

Starmer: Spremembe morajo biti hitrejše

Tokratne lokalne volitve v Angliji so bile prvi resni preizkus priljubljenosti laburistične stranke leto dni zatem, ko se je po poldrugem desetletju v opoziciji znova prebila na oblast. Čeprav je štetje glasov v večini okrožij dan po zaprtju volišč še vedno potekalo, v vladajoči stranki niso kazali pretiranega navdušenja nad prvimi rezultati. »Zame je ključno sporočilo teh volitev, da moramo spremembe, ki jih ljudje želijo videti, uveljavljati hitreje in odločneje,« je premier Starmer komentiral rezultate med obiskom v Bedfordshiru.

Še hladnejši tuš se je na volitvah obetal torijcem, ki se še niso pobrali po lanski izgubi oblasti. »Obnova naše stranke se je šele začela in odločna sem, da bom ponovno pridobila zaupanje javnosti ter sedeže, ki smo jih izgubili,« se je na delne izide odzvala vodja opozicije Kemi Badenoch, rekoč, da je bil slab rezultat na volitvah pričakovan.

Poleg volitev v 23 lokalnih svetov in nadomestnih volitev v Runcornu in Helsbyju so v četrtek volivci izbirali tudi župane šestih mestnih okrajev. V Greater Lincolnshiru je slavila zmago kandidatka Reformne stranke, upe Farageevih reformistov je vzbudil podatek, da so se strankini kandidati dobro odrezali tudi v vseh treh županskih tekmah, ki so jih osvojili laburisti. Povsod so namreč končali na drugem mestu.

Med cilji vrnitev v veličastno preteklost

Uspeh reformistov, ki v svojem programu med drugim zagovarjajo ničelno toleranco do nezakonitega priseljevanja, odpravo zavez o ogljični nevtralnosti in znatno zmanjšanje javne porabe z rezi, kot jih v ZDA prakticira republikanski predsednik Donald Trump oziroma njegova desna roka Elon Musk, so v zadnjih mesecih napovedale javnomnenjske raziskave, po katerih so ti po priljubljenosti dosegli laburiste.

Za kakšno vrsto stranke gre, so pokazali tudi zmagoslavni govori njihovih kandidatov. »Zdaj se je začel boj za reševanje srca in duše naše velike države,« je pred privrženci povedala Andrea Jenkins, nekdanja poslanka torijcev, ki je leto dni po prebegu h konkurenci postala prva izvoljena županja iz vrst reformistov. »Zdaj, ko imamo moč, lahko začnemo obnavljati Veliko Britanijo. Korak za korakom jo bomo vrnili v njeno veličastno preteklost.«

Pri tem je napovedala oster obračun z nezakonitimi migracijami, vključno s koncem nameščanja iskalcev azila v hotele. »Če so šotori dovolj dobri za Francijo, bi morali biti dovolj dobri tudi v Veliki Britaniji.«