Francija in Združeno kraljestvo sta sklenila dogovor o poglobitvi njunega obstoječega obrambnega sodelovanja tudi na področju uporabe jedrskega orožja. V odzivu na nevarnost, ki jo Evropi predstavlja Rusija, sta državi med obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona na Otoku prvič potrdili možnost koordinacije svojih zmogljivosti jedrskega odvračanja in s tem naznanili začetek novega poglavja – ne samo v dvostranskih odnosih, temveč potencialno tudi v evropski varnostni arhitekturi.

»Od vojne v Evropi do novih jedrskih tveganj in vsakodnevnih kibernetskih napadov – grožnje, s katerimi se soočamo, se množijo,« je britanski premier Keir Starmer povedal pred sklepnim delom Macronovega obiska, pri tem pa spomnil na dolgo zgodovino britansko-francoskega obrambnega sodelovanja. »Današnji sporazumi naše partnerstvo dvigujejo na višjo raven,« je dodal laburist, sklicujoč se prav tako na odločitev o naročilu manevrirnih raket dolgega dosega Storm Shadow/Scalp in sodelovanju pri razvoju sistema, ki jih bo sčasoma nasledil.

Toda največ pozornosti je požela napoved nadgradnje obstoječega jedrskega partnerstva, sklenjenega pred poldrugim desetletjem. V skupni deklaraciji sta britanska in francoska stran namreč prvič navedli, da je njune sicer neodvisne zmogljivosti jedrskega odvračanja »mogoče usklajevati« in da »ni nobene skrajne grožnje Evropi, ki ne bi sprožila odziva obeh držav«. Kot je v sporočilu za javnost zapisalo britansko obrambno ministrstvo, bi se lahko vsak nasprotnik, »ki ogroža vitalne interese Združenega kraljestva ali Francije,« soočil s skupno močjo njunih jedrskih sil.

Francija in Združeno kraljestvo sta edini evropski državi z jedrskim arzenalom; britanski po podatkih Stochholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) šteje 225 jedrskih konic, francoski pa 290. V nasprotju z britanskim, francoski arzenal ni integriran v Natov varnostni dežnik.

Velik korak naprej

Okrepitev partnerstva, ki so jo tudi francoske oblasti proglasile za »velik korak naprej«, sovpada z zaostrovanjem varnostnih razmer na stari celini, stopnjevanjem ruskih napadov na Ukrajino ter ugibanji o tem, ali so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa še 100-odstotno predane načelu kolektivne obrambe, temelja severnoatlantskega zavezništva.

»Naši vojski skupaj predstavljata tisto, kar je resnično temelj evropskega stebra Nata,« je med srečanjem z britanskim gostiteljem poudaril francoski predsednik Macron, sposobnost obeh držav, da skupaj branita evropsko ozemlje in stojita ob boku zaveznikom, pa označil za bistvenega pomena.

Francija že dlje časa ne skriva pripravljenosti za povečanje vloge svojega jedrskega arzenala pri zagotavljanju varnosti stare celine, pri čemer se sklicuje na »evropsko razsežnost« francoskih vitalnih interesov. V tem kontekstu je Macron marca letos, na poziv takrat še prihodnjega nemškega kanclerja Friedricha Merza, napovedal začetek strateške razprave o širitvi francoskega jedrskega ščita na druge evropske zaveznice.

London in Pariz s poglabljanjem obrambnega sodelovanja po ocenah analitikov poskušata povečati odvračalne zmogljivosti, s tem pa tudi pošiljata sporočilo Moskvi. 

»Pomemben cilj je okrepiti odvračalne signale do potencialnih nasprotnikov, predvsem Rusije,« je za Delo pojasnil Lukasz Kulesa, strokovnjak za jedrska vprašanja iz britanskega mislišča Royal United Services Institute (Rusi). »Nasprotnik, ki bi ogrožal vitalne interese ene države, bi moral upoštevati morebitne odzive obeh držav, vse do jedrske ravni.« S tega vidika je za sogovornika pomembna tudi izjava, da se bosta Združeno kraljestvo in Francija odzvali na vsako »skrajno grožnjo« Evropi. 

»Te izjave odražajo vse večji pomen jedrskega odvračanja za evropsko varnost« je poudaril Kulesa, kot tudi pripravljenost Združenega kraljestva ter Francije, da povečata učinkovitost svojih jedrskih sil pri odvračanju Rusije in pomirjanju evropskih zaveznikov, ne da bi pri tem nadomestili vlogo, ki jo pri zaščiti stare celine še vedno igrajo ZDA.