Evropa svari Trumpa pred napadom na Iran
Evropska diplomacija s strahom gleda proti Perzijskemu zalivu in poziva k previdnosti.
Odpri galerijo
Teheran so posebno prizadele ameriške sankcije v bančnem in naftnem sektorju. Sredi nove krize je pripotoval v Bruselj ameriški državni sekretar Mike Pompeo. FOTO: AFP
Bruselj – Nove napetosti med ZDA in Iranom so na stari celini povečale strahove pred zaostrovanjem položaja v že tako nestabilni regiji. Očitno je, da evropska diplomacija ne more kaj dosti vplivati na dogajanje, čeprav bo EU neposredno občutila posledice zaostrovanja.
Nepričakovan prihod ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea v Bruselj, kjer so zasedali zunanji ministri EU, je še povečal dramatičnost. Ločeno se je srečal z vodji diplomacije Francije, Nemčije in Združenega kraljestva.
Pogovoril se je še z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom in zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Vse tri vodilne članice so sopodpisnice jedrskega sporazuma s Teheranom, od katerega so ZDA lani odstopile. Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je posvaril pred nepredvidljivim konfliktom.
V nemški vladi nočejo vojaškega zaostrovanja. Vodja nemške diplomacije Heiko Maas je poudaril enotnost Evrope o tem, da je iranski jedrski sporazum nujen za »našo varnost«. Cilj sporazuma, preprečiti oborožitev Irana z jedrsko bombo, je bil doslej dosežen.
Maas je opozoril, da je cilj EU in ZDA enak – želijo si, da Iran ne bi imel jedrskega orožja in da bi imel drugačno vlogo v regiji. Eden od strahov EU je, da bi se Iran v novem položaju skladno z napovedmi postopno odpovedal obveznostim in omejitvam, kar zadeva bogatenje urana.
Po odstopu predsednika ZDA Donalda Trumpa od jedrskega sporazuma je EU odločno vztrajala pri tem sporazumu. Tudi ameriškim sankcijam, zagroženim podjetjem, ki bi nadaljevala poslovanje z Iranom, se je postavila po robu. Kljub temu so številna podjetja raje odšla iz Irana, saj niso hotela tvegati ameriške zamere. Tako je evropska trgovina z Iranom strmoglavila.
Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so letos ustanovili podjetje za posebne namene Instex, ki bi kot finančni kanal ne glede na sankcije omogočalo nadaljevanje »legitimne trgovine« med podjetji iz EU in Iranom. Poudarek naj bi bil na zdravilih živilih in medicinski opremi.
Logika v ozadju strategije je bila omogočiti Iranu, da bo še vedno imel gospodarske koristi v zameno za ustavljanje jedrskih dejavnosti, predvideno v sporazumu iz leta 2015. Kot je redno ugotavljala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), je Teheran doslej vedno spoštoval zaveze.
Toda iranski predsednik Hasan Rohani po drugi strani brez zadržkov grozi EU, ki da ne izpolnjuje gospodarskih obljub. Ko je prejšnji teden napovedal delni odstop od sporazuma, ni pozabil poudariti, da so z milijardnimi stroški ustavljali tihotapljenje drog in begunski val iz Afganistana v Evropo …
Za najbolj zaskrbljene je kopičenje ameriškega ladjevja in bombnikov v regiji očitno znamenje čedalje težjega položaja, ki da spominja na dogajanje pred napadom na Irak leta 2003. Vsaj na prvi pogled evropske zaveznice nočejo podpreti trde drže ZDA do Irana.
Britanski zunanji minister Hunt je pozval k premoru, med katerim bi »zagotovili, da ena stran razume, kaj misli druga stran«. Zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je pozvala k največjemu možnemu omejevanju in izogibanju vojaškemu zaostrovanju.
Nepričakovan prihod ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea v Bruselj, kjer so zasedali zunanji ministri EU, je še povečal dramatičnost. Ločeno se je srečal z vodji diplomacije Francije, Nemčije in Združenega kraljestva.
Pogovoril se je še z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom in zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Vse tri vodilne članice so sopodpisnice jedrskega sporazuma s Teheranom, od katerega so ZDA lani odstopile. Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je posvaril pred nepredvidljivim konfliktom.
Za Iran brez jedrske bombe
V nemški vladi nočejo vojaškega zaostrovanja. Vodja nemške diplomacije Heiko Maas je poudaril enotnost Evrope o tem, da je iranski jedrski sporazum nujen za »našo varnost«. Cilj sporazuma, preprečiti oborožitev Irana z jedrsko bombo, je bil doslej dosežen.
Maas je opozoril, da je cilj EU in ZDA enak – želijo si, da Iran ne bi imel jedrskega orožja in da bi imel drugačno vlogo v regiji. Eden od strahov EU je, da bi se Iran v novem položaju skladno z napovedmi postopno odpovedal obveznostim in omejitvam, kar zadeva bogatenje urana.
Padec evropske trgovine z Iranom
Po odstopu predsednika ZDA Donalda Trumpa od jedrskega sporazuma je EU odločno vztrajala pri tem sporazumu. Tudi ameriškim sankcijam, zagroženim podjetjem, ki bi nadaljevala poslovanje z Iranom, se je postavila po robu. Kljub temu so številna podjetja raje odšla iz Irana, saj niso hotela tvegati ameriške zamere. Tako je evropska trgovina z Iranom strmoglavila.
Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so letos ustanovili podjetje za posebne namene Instex, ki bi kot finančni kanal ne glede na sankcije omogočalo nadaljevanje »legitimne trgovine« med podjetji iz EU in Iranom. Poudarek naj bi bil na zdravilih živilih in medicinski opremi.
Zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je pozvala k izogibanju vsakršnemu vojaškemu zaostrovanju. FOTO: AFP
Iranske grožnje Evropi
Logika v ozadju strategije je bila omogočiti Iranu, da bo še vedno imel gospodarske koristi v zameno za ustavljanje jedrskih dejavnosti, predvideno v sporazumu iz leta 2015. Kot je redno ugotavljala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), je Teheran doslej vedno spoštoval zaveze.
Toda iranski predsednik Hasan Rohani po drugi strani brez zadržkov grozi EU, ki da ne izpolnjuje gospodarskih obljub. Ko je prejšnji teden napovedal delni odstop od sporazuma, ni pozabil poudariti, da so z milijardnimi stroški ustavljali tihotapljenje drog in begunski val iz Afganistana v Evropo …
Kot pred iraško vojno?
Za najbolj zaskrbljene je kopičenje ameriškega ladjevja in bombnikov v regiji očitno znamenje čedalje težjega položaja, ki da spominja na dogajanje pred napadom na Irak leta 2003. Vsaj na prvi pogled evropske zaveznice nočejo podpreti trde drže ZDA do Irana.
Britanski zunanji minister Hunt je pozval k premoru, med katerim bi »zagotovili, da ena stran razume, kaj misli druga stran«. Zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je pozvala k največjemu možnemu omejevanju in izogibanju vojaškemu zaostrovanju.
