Flamci prvaki, Bruselj čaka na avtobus

Po treh kar hudih valovih in dolgem zaprtju, ki se je vleklo od lanske jeseni do maja, je življenje v Bruslju postalo bolj normalno.
Fotografija: V zadnjih tednih se je življenje vrnilo tudi v razvpiti bruseljski mehurček. FOTO: Yves Herman/Reuters
Odpri galerijo
V zadnjih tednih se je življenje vrnilo tudi v razvpiti bruseljski mehurček. FOTO: Yves Herman/Reuters

Ko se je začelo cepljenje proti covidu-19, je Belgija obveljala za lekarno Evrope. Tu imajo farmacevtski orjaki svoje obrate, iz katerih so šli milijoni odmerkov cepiv ne samo po stari celini, temveč po svetu. Po začetnih zapletih je cepljenje v Belgiji steklo hitreje od pričakovanj. Tako so z več kot 80 odstotki starejših od 18 let, ki so prejeli vsaj prvi odmerek, na prvem mestu v EU. Še hitrejši so v severni regiji, nizozemsko govoreči Flandriji, kjer so prvi cepili z enim odmerkom več kot 70 odstotkov celotne populacije. Valonija in zlasti Bruselj kot tretja regija zaostajata.

Po treh kar hudih valovih in dolgem zaprtju, ki se je vleklo od lanske jeseni do maja, je življenje postalo normalno. Bruseljsko letališče je polno potnikov, maske na prostem niso več obvezne. Gostom strežejo tudi v notranjosti barov in gostiln. Življenje v znamenitem bruseljskem mehurčku je začelo okrevati. Tudi časnikarji lahko fizično spremljajo dogodke, kot so vrhovi Nata in EU. Dve zasedanji evropskega parlamenta sta že potekali v Strasbourgu. Tam na hodnikih še zdaleč ni nekdanjega vrveža, saj lahko evropski poslanci na zasedanjih sodelujejo na dal­javo od doma.

image_alt
Belgijska evforija pod rdečimi vragi


Več je neuradnih srečanj in druženj z različnimi bruseljskimi akterji, na katerih se izmenjujejo razmišljanja o smereh razvoja EU. Ta druženja veljajo za pravo gojišče takšnih in drugačnih ugibanj in razlag prihodnjega dogajanja. V teh krogih je ob začetku predsedovanja svetu samoumevno, da je nesorazmerno veliko zanimanja za Slovenijo in njenega premiera Janeza Janšo, ki je po številnih merilih izstopajoča figura na šahovnici evropske politike. Ali bo takšno vračanje bruseljskega življenja v bolj običajne tirnice po dolgem zaprtja bolj trajno, je še povsem negotovo.


Neobičajne statistike


V zadnjih dneh so bile belgijske statistike nenavadne. Število okužb je začelo hitro naraščati, zlasti pri mladih, a po drugi strani število hospitalizacij ostaja nizko. Večje število potrjenih okužb strokovnjaki pripisujejo večjemu številu opravljenih testov, saj se ljudje odpravljajo na počitnice, pa tudi opuščanju ukrepov in delti, ki je v Belgiji že tako, skladno s pričakovanji, postala prevladujoča različica. Po napovedih biostatistikov naj bi bila do konca meseca odgovorna za 80 do 90 odstotkov vseh okužb. Koliko bo okužb, je menda odvisno od cepljenja in upoštevanja siceršnjih pravil za zajezitev širjenja virusa.

Kljub zviševanju števila okužb naj bi število hospitalizacij in smrti ostalo nizko, če bodo dosegli pričakovano stopnjo precepljenosti, napovedujejo. V Valoniji sicer že začenjajo cepiti mladostnike, stare od 12 do 15 let. V Bruslju, kjer je precej manj interesa za cepljenje, bo po mestu začel voziti cepilni avtobus. Kljub optimizmu, množici, ki se odpravlja na potovanja na tuje, in večji sproščenosti je znamenj nevarnosti kar nekaj. »Najmanj 30 mladih se je vrnilo iz Španije okuženih,« je čez teden poročal belgijski tisk. Mlade, ki so se šli zabavat v letoviška mesta kot Lloret de Mar, hitro pošiljajo domov.


Boljši obeti


Razvoj, ko postajajo priljubljeni počitniški cilji, denimo na Iberskem polotoku, rdeči, že spominja na lansko poletje, ki se je po začetnem navdušenju po Evropi končalo s številnimi omejitvami, sledil pa je hud drugi val jeseni. A letos so obeti vendarle boljši. Vodja oddelka za virologijo z belgijskega inštituta za javno zdravje Sciensano Steven Van Gucht je za televizijo VRT opozoril, da letošnje poletje še ne bo normalno, pa tudi jesen bi bila lahko težka. A nato naj bi bilo najhujše za nami. Tudi v primeru četrtega vala ne napoveduje strogih ukrepov zaprtja, kakršni so bili potrebni prej.

Če se bodo bolnišnice spet začele polniti, pa druge poti kot sprejemanje omejitvenih ukrepov ne bo. V Belgiji razmišljajo, da bi uvedli obvezno cepljenje predvsem za negovalke. Nesprejem­ljivo naj bi bilo, da osebje, ki zavrača cepljenje, skrbi za bolnike in starejše. Tudi nasploh strokovnjaki opozarjajo, da se lahko vse konča brez dramatičnega četrtega vala, če se bo cepljenje uspešno nadaljevalo in če se bodo ljudje držali pravil. Tudi na področju kulture kaže bolje. Študije v skupinah so pokazale, da je dodatno tveganje okužbe na dogodku, kjer se spoštujejo pravila, manjše od odstotka. A tudi v Belgiji je svet brez virusa mogoče videti le na oddaljenem obzorju.

Preberite še:

Komentarji: