Golobov predlog naletel na gluha avstrijska ušesa
Spor med Avstrijo in Slovenijo o podaljševanju notranjega nadzora na meji očitno še ne bo kmalu rešen. Severna soseda bo razmislila o ukinitvi oziroma omejitvi kontrol, ki jih na meji s Slovenijo izvaja že vse od leta 2015, šele ko se bo migracijski pritisk zmanjšal, je po srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom pojasnil kancler Karl Nehammer.
S temi besedami se je odzval na pobudo o zamenjavi notranjih kontrol z alternativnimi ukrepi za nadzor meje, za katero se je med svojim prvim uradnim obiskom v Avstriji zavzel predsednik slovenske vlade. Pobuda temelji na danskem modelu. Nordijska država se je pred kratkim odločila, da kontrole na meji z Nemčijo zamenja z drugimi ukrepi, ki jih bo usklajevala s svojo sosedo. Ti vključujejo povečanje nadzora na notranjih cestah in uporabo napredne tehnologije.
Premier: Verjamem, da obstajajo boljši pristopi
Številke, o katerih je govoril gostitelj, so po Golobovih besedah dokaz, da trenutni ukrepi Avstrije ne zaustavljajo migracij. Slovenija že dalj časa opozarja severno sosedo, da je notranji nadzor na schengenski meji, ki ga Dunaj podaljšuje vsakega pol leta, neupravičen, po mnenju stroke pa tudi neučinkovit. »Migrantov, ki bi prihajali iz Slovenije v Avstrijo, je natanko nič,« je na skupni novinarski konferenci obeh predsednikov vlad povedal Golob. »Verjamem, da obstajajo drugi bolj učinkoviti skupni pristopi, ki bi koristili obema državama.«
Odziv Avstrije je bil za slovensko stran pričakovan, smo izvedeli neuradno. Pozive k ukinitvi mejnih kontrol je mogoče razumeti v okviru širšega pritiska na šest članic schengenskega prostora, ki vztrajajo pri notranjem nadzoru meja. Ta pritisk se je na Dunaju najbolj kazal ob Golobovem retoričnem vprašanju, če si kdo predstavlja, da bi se Slovenija odločila za uvedbo notranjega nadzora pri povratku avstrijskih turistov iz Hrvaške. Zagotovil je, da vlada o tem ne razmišlja, saj »noče prizadeti svoje lastne populacije, pa tudi ne sosede, z ukrepi, ki nimajo pravega učinka.«
Slovenski jezik v vrtce
Od dvostranskih vprašanj sta Golob in Nehammer veliko pozornosti namenila tudi položaju slovenske narodnostne skupnosti. »Najpomembnejša iniciativa slovenske manjšine na Koroškem je, da bi v vrtce in jasli ponovno pripeljali slovenski jezik in okrepili njegovo prisotnost v predšolskem obdobju,« je pojasnil Golob. Njegov gostitelj je potrdil, da je na tem področju že sklenjen dogovor o pomoči zvezne vlade deželnim organom pri financiranju tovrstnih izobraževalnih programov.
Med srečanjem sta voditelja spregovorila tudi o sodelovanju držav na področju energetike. »Zelo jasno se kaže, da je ena od posledic ruske agresije na Ukrajino nujna potreba po neodvisnosti od ruskega plina,« je poudaril Golob in pojasnil, da sta z Nehammerjem razpravljala o možnosti vzpostavljanja alternativnega vira plina iz Hrvaške, ki bi v Avstrijo tekel čez Slovenijo. Premier je potrdil obstoj predloga za vzpostavitev konzorcija podjetij, ki bi zgradilo novo energetsko povezavo, o kateri verjame, da lahko pomembno razbremeni avstrijsko odvisnost od ruskega plina. Avstrija je po njegovih besedah predlog pozitivno sprejela.
Od mednarodnih vprašanj sta predsednik vlade in njegov gostitelj pozornost namenila zlasti vojni v Ukrajini in razmerah na Zahodnem Balkanu. Strinjala sta se, da se bosta državi še naprej zavzemali za čim hitrejše približevanje regije sedemindvajseterici. »Obe državi vidita prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji, res pa je, da sedanji proces širitve ne deluje,« je opozoril premier in se zavzel za iskanje alternativnih načinov integracije. »Brez te spremembe ne bo ostal zunaj samo Zahodni Balkan, ampak bo težko najti rešitev tudi za Ukrajino in Moldavijo.«
