Grenka resnica o vojni v Afganistanu
Afganistanski dokumenti po zgledu pentagonskih iz sedemdesetih let?
Odpri galerijo
Vojno v Afganistanu je začel republikanski predsednik George W. Bush manj kot mesec dni po terorističnih napadih na New York in Washington.
New York – Ameriški visoki uradniki so 18 let prikrivali resnico o vojni v Afganistanu, so zapisali v ameriškem časopisu Washington Post in kot dokaz navedli zaupne vladne dokumente. V teh več kot 400 generalov, diplomatov in afganistanskih uradnikov meni, da v najdaljši ameriški vojni ni mogoče zmagati.
Ameriška vlada je poskusila prikriti celo identiteto ljudi, ki so poročali o brezupnosti vojne, a je časnik pridobil dokumente po večletni tožbi za dostop do informacij javnega značaja. Zdaj predstavljajo javnosti več kot 2000 strani dokumentov o konfliktu, ki ga je republikanski predsednik George W. Bush začel manj kot mesec dni po terorističnih napadih na New York in Washington 11. septembra 2001. Njegov demokratski naslednik Barack Obama je posredovanje nadaljeval, vsaj doslej pa tudi sedanji republikanski predsednik Donald Trump.
»Nismo vedeli, kaj počnemo tam,« je washingtonski časnik navedel izjavo Douglasa Luteja, usklajevalca politike do Afganistana pod Bushevo in Obamovo administracijo. »Kdo bo povedal, da je bilo vse zaman?« Ker niso vedeli, da bodo njihove izjave prišle v javnost, so visoki uradniki priznali velike napake, brezupnost dragih prizadevanj za prelevitev Afganistana v moderno državo s sodobno vojsko in policijo ter neuspešen boj proti korupciji.
Pentagon, State Department in državna agencija za mednarodni razvoj so v Afganistanu po letu 2001 zapravili od 934 do 978 milijard dolarjev, tam se je bojevalo več kot 775.000 ameriških vojakov, 2300 jih je izgubilo življenje, več kot 20.000 je bilo ranjenih. Washington Post je dokumente imenoval kar afganistanski dokumenti po vzoru pentagonskih, ki so leta 1971 razkrili velike pomanjkljivosti ameriškega vodenja vojne v Vietnamu v času demokratskih predsednikov Lyndona Johnsona in Johna F. Kennedyja. Zaradi akcij proti New York Timesu in drugim časopisom se je ujel v mrežo tudi republikanski predsednik Richard Nixon.
Nova razkritja bodo morda postavila v novo luč prizadevanja sedanjega predsednika za končanje »najdaljše vojne v ameriški zgodovini«. Donald Trump je septembra razburil s povabilom afganistanskim talibom na pogajanja v Camp David, ki jih je preklical šele po bombnem napadu v Kabulu, v katerem je umrl tudi ameriški vojak. Če tega ne bi storil, bi pogajanja potekala tik pred zaznamovanjem obletnice terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so jih zakrivili talibski zavezniki islamskega fundamentalista Osame bin Ladna.
Trump je vojno v Afganistanu že med predvolilno kampanjo razglasil za brezupno, med nedavnim nenapovedanim obiskom v Afganistanu na zahvalni dan pa zagovarjal nadaljevanje pogajanj s talibi. A ima predsednik tudi ostre kritike. Ti se ob umiku brez trdne vlade v Kabulu bojijo vrnitve stanja izpred dveh desetletij, ko je bil Afganistan zatočišče islamskih teroristov, kjer so bile grobo kršene temeljne pravice žensk in drugih državljanov.
Ameriška vlada je poskusila prikriti celo identiteto ljudi, ki so poročali o brezupnosti vojne, a je časnik pridobil dokumente po večletni tožbi za dostop do informacij javnega značaja. Zdaj predstavljajo javnosti več kot 2000 strani dokumentov o konfliktu, ki ga je republikanski predsednik George W. Bush začel manj kot mesec dni po terorističnih napadih na New York in Washington 11. septembra 2001. Njegov demokratski naslednik Barack Obama je posredovanje nadaljeval, vsaj doslej pa tudi sedanji republikanski predsednik Donald Trump.
Ameriška vojaka pred vojaško bazo Kandahar v Afganistanu. Foto Shah Marai Afp
»Nismo vedeli, kaj počnemo tam,« je washingtonski časnik navedel izjavo Douglasa Luteja, usklajevalca politike do Afganistana pod Bushevo in Obamovo administracijo. »Kdo bo povedal, da je bilo vse zaman?« Ker niso vedeli, da bodo njihove izjave prišle v javnost, so visoki uradniki priznali velike napake, brezupnost dragih prizadevanj za prelevitev Afganistana v moderno državo s sodobno vojsko in policijo ter neuspešen boj proti korupciji.
Zapravljene milijarde
Pentagon, State Department in državna agencija za mednarodni razvoj so v Afganistanu po letu 2001 zapravili od 934 do 978 milijard dolarjev, tam se je bojevalo več kot 775.000 ameriških vojakov, 2300 jih je izgubilo življenje, več kot 20.000 je bilo ranjenih. Washington Post je dokumente imenoval kar afganistanski dokumenti po vzoru pentagonskih, ki so leta 1971 razkrili velike pomanjkljivosti ameriškega vodenja vojne v Vietnamu v času demokratskih predsednikov Lyndona Johnsona in Johna F. Kennedyja. Zaradi akcij proti New York Timesu in drugim časopisom se je ujel v mrežo tudi republikanski predsednik Richard Nixon.
Nova razkritja bodo morda postavila v novo luč prizadevanja sedanjega predsednika za končanje »najdaljše vojne v ameriški zgodovini«. Donald Trump je septembra razburil s povabilom afganistanskim talibom na pogajanja v Camp David, ki jih je preklical šele po bombnem napadu v Kabulu, v katerem je umrl tudi ameriški vojak. Če tega ne bi storil, bi pogajanja potekala tik pred zaznamovanjem obletnice terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so jih zakrivili talibski zavezniki islamskega fundamentalista Osame bin Ladna.
Arhivska fotografija islamskega terorista Osama bin Ladna.
AFP PHOTO / HO/ US Attorney for the Southern District of New York
AFP PHOTO / HO/ US Attorney for the Southern District of New York
Trump je vojno v Afganistanu že med predvolilno kampanjo razglasil za brezupno, med nedavnim nenapovedanim obiskom v Afganistanu na zahvalni dan pa zagovarjal nadaljevanje pogajanj s talibi. A ima predsednik tudi ostre kritike. Ti se ob umiku brez trdne vlade v Kabulu bojijo vrnitve stanja izpred dveh desetletij, ko je bil Afganistan zatočišče islamskih teroristov, kjer so bile grobo kršene temeljne pravice žensk in drugih državljanov.
