Haradinaj na zatožni klopi zaradi razžalitve Rame
Kosovski premier je javno obtoževal albanskega kolega, da spada med pobudnike ideje o zamenjavi ozemelj med Srbijo in Kosovom.
Odpri galerijo
Haradinaj je odstopil tudi s položaja predsednika AAK, ker se mu ni izšel račun, da z rušenjem vlade in predčasnimi parlamentarnimi volitvami utrdi svoj položaj v kosovski politični nomenklaturi. FOTO: Florion Goga/Reuters
Albanski premier Edi Rama je na prištinskem sodišču vložil tožbo proti svojemu kosovskemu kolegu Ramushu Haradinaju zaradi žalitev. Ker je Haradinaj uvrstil Ramo med tvorce ideje o zamenjavi ozemelj med Srbijo in Kosovom, Rama zaradi prizadete časti, ugleda in dostojanstva zahteva odškodnino.
Ramush Haradinaj je lani odstopil s položaja predsednika vlade, ker so ga kot osumljenca in nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) poklicali na zaslišanje na posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu. V tem tednu je Haradinaj odstopil tudi s položaja predsednika Zveze za prihodnost Kosova (AAK), ker se mu ni izšel račun, da z rušenjem vlade in predčasnimi parlamentarnimi volitvami utrdi svoj položaj v kosovski politični nomenklaturi.
Po navedbah časnika Gazeta Express je Edi Rama v tožbi, ki obsega kar 30 strani, poudaril, da ga je Haradinaj v svojih javnih nastopih večkrat obtožil, da je skupaj s kosovskim in srbskim predsednikom, Hashimom Thaçijem in Aleksandrom Vučićem sprožil idejo o zamenjavi ozemelj med Srbijo in Kosovom. Rama je še ocenil, da je Haradinaj z javnim širjenjem teh obtožb ustvaril v javnosti lažno sliko, da je albanski premier v službi ideje, ki škodi interesom celotnega albanskega naroda in Kosovu.
Na facebooku je Haradinaj ocenil, da je Ramova tožba neutemeljena, albanski premier pa jo je vložil, da bi se izognil politični odgovornosti. Kot je še navedel, bo v zakonitem roku pripravil odgovor na tožbo, ki je navadna politična diverzija proti Kosovu in njegovemu narodu, ki ga je vsak trenutek pripravljen braniti.
Bivši albanski predsednik Sali Berisha je prepričan, da je Beograd ukazal Rami, naj toži odhajajočega kosovskega premiera. Po njegovi oceni gre za novo dejanje izdajstva, ki ga je Rama storil proti neodvisnemu Kosovu, njegovi ozemeljski celovitosti in suverenosti. Na facebooku je še zapisal, da je to veliko ponižanje za vse Albance, Albanijo in Kosovo. Sklenil je z obtožbo, da za napadi, ki prihajajo iz Tirane, ne stoji nihče drug kot Vučić.
Prvak gibanja Samoopredelitev Albin Kurti, ki še ni dosegel dogovora o vladajoči koaliciji z Demokratsko zvezo Kosova Ise Mustafa, tako da Thaçiju še ni predlagal mandatarja za sestavo nove vlade, je prepričan, da je ideja o zamenjavi ozemelj mrtva, ni pa še poražena. Kurti se je pred časom ogradil tudi od ideje velike Albanije. Kot je pojasnil za Delo, so države v EU veliko bolj integrirane kot Kosovo in Albanija, ki nimata skupnega trga, skupne valute in skupne centralne banke. Na koncu je pribil: »Združitev Kosova z Albanijo naj ne pride po poti prek razpada države Kosovo ali tako, da se znebimo dela našega ozemlja. Kosovo je zgodba o uspehu in takšna mora ostati.«
Po rezultatih javnomnenjskih anket, ki sta jih na Kosovu in v Albaniji opravili Kosovska fundacija za odprto družbo (KFOS) in Fundacija odprte družbe za Albanijo (OSFA), bi za združitev obeh držav na referendumu v Albaniji glasovalo 74,8 odstotka, na Kosovu pa 63,9 odstotka anketirancev. V Albaniji ocenjujejo, da združitev ni možna brez ključne vloge mednarodnega dejavnika, na Kosovu pa menijo, da lahko takšen scenarij izpeljejo voditelji obeh držav sami. Proti združitvi so večinoma prebivalci v urbanih sredinah, prevladuje pa prepričanje, da državi lahko bolje delujeta, če bosta ostali samostojni.
Ramush Haradinaj je lani odstopil s položaja predsednika vlade, ker so ga kot osumljenca in nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) poklicali na zaslišanje na posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu. V tem tednu je Haradinaj odstopil tudi s položaja predsednika Zveze za prihodnost Kosova (AAK), ker se mu ni izšel račun, da z rušenjem vlade in predčasnimi parlamentarnimi volitvami utrdi svoj položaj v kosovski politični nomenklaturi.
Izdaja po naročilu Beograda
Po navedbah časnika Gazeta Express je Edi Rama v tožbi, ki obsega kar 30 strani, poudaril, da ga je Haradinaj v svojih javnih nastopih večkrat obtožil, da je skupaj s kosovskim in srbskim predsednikom, Hashimom Thaçijem in Aleksandrom Vučićem sprožil idejo o zamenjavi ozemelj med Srbijo in Kosovom. Rama je še ocenil, da je Haradinaj z javnim širjenjem teh obtožb ustvaril v javnosti lažno sliko, da je albanski premier v službi ideje, ki škodi interesom celotnega albanskega naroda in Kosovu.
Na facebooku je Haradinaj ocenil, da je Ramova tožba neutemeljena, albanski premier pa jo je vložil, da bi se izognil politični odgovornosti. Kot je še navedel, bo v zakonitem roku pripravil odgovor na tožbo, ki je navadna politična diverzija proti Kosovu in njegovemu narodu, ki ga je vsak trenutek pripravljen braniti.
Bivši albanski predsednik Sali Berisha je prepričan, da je Beograd ukazal Rami, naj toži odhajajočega kosovskega premiera. Po njegovi oceni gre za novo dejanje izdajstva, ki ga je Rama storil proti neodvisnemu Kosovu, njegovi ozemeljski celovitosti in suverenosti. Na facebooku je še zapisal, da je to veliko ponižanje za vse Albance, Albanijo in Kosovo. Sklenil je z obtožbo, da za napadi, ki prihajajo iz Tirane, ne stoji nihče drug kot Vučić.
Večina navija za veliko Albanijo
Prvak gibanja Samoopredelitev Albin Kurti, ki še ni dosegel dogovora o vladajoči koaliciji z Demokratsko zvezo Kosova Ise Mustafa, tako da Thaçiju še ni predlagal mandatarja za sestavo nove vlade, je prepričan, da je ideja o zamenjavi ozemelj mrtva, ni pa še poražena. Kurti se je pred časom ogradil tudi od ideje velike Albanije. Kot je pojasnil za Delo, so države v EU veliko bolj integrirane kot Kosovo in Albanija, ki nimata skupnega trga, skupne valute in skupne centralne banke. Na koncu je pribil: »Združitev Kosova z Albanijo naj ne pride po poti prek razpada države Kosovo ali tako, da se znebimo dela našega ozemlja. Kosovo je zgodba o uspehu in takšna mora ostati.«
Po rezultatih javnomnenjskih anket, ki sta jih na Kosovu in v Albaniji opravili Kosovska fundacija za odprto družbo (KFOS) in Fundacija odprte družbe za Albanijo (OSFA), bi za združitev obeh držav na referendumu v Albaniji glasovalo 74,8 odstotka, na Kosovu pa 63,9 odstotka anketirancev. V Albaniji ocenjujejo, da združitev ni možna brez ključne vloge mednarodnega dejavnika, na Kosovu pa menijo, da lahko takšen scenarij izpeljejo voditelji obeh držav sami. Proti združitvi so večinoma prebivalci v urbanih sredinah, prevladuje pa prepričanje, da državi lahko bolje delujeta, če bosta ostali samostojni.
