Izzivov ne manjka, kos jim bo močna Evropa

Emmanuel Macron in Angela Merkel sta se pogovarjala od covida-19 do Malija, Belorusije, Turčije do Navalnega.
Fotografija: Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v poletni rezidenci na jugu Francije gostil kanclerko Angelo Merkel. Foto Christophe Simon/AFP
Odpri galerijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v poletni rezidenci na jugu Francije gostil kanclerko Angelo Merkel. Foto Christophe Simon/AFP

Mednarodnih kriz tudi letos poleti ne manjka. Francoski predsednik Emmanuel Macron išče rešitve zanje: naj gre za Mali, Belorusijo ali turško-grški konflikt. Danes popoldne je v poletni rezidenci v trdnjavi Brégançon na Azurni obali gostil kanclerko Angelo Merkel. Med delovnim srečanjem sta preletela nemalo tem, pomembnih za Evropo in bilateralno.

Prijetno morsko okolje ne pomeni, da je bil obisk lahkoten in manj deloven. Voditelja sta se, kakor je bilo napovedano, pogovarjala o enem od največjih izzivov časa, covidu-19: poudarila sta pomen skupnega in koordiniranega boja proti virusu na evropski ravni in kako čim prej tudi v praksi uveljaviti težko dogovorjen sklad evropske pomoči, vreden 750 milijard evrov, da bi se izognili socialno-ekonomskim stiskam.


Krize, krize


Med pogovorom, po katerem sta nastopila na tiskovni konferenci, sledila pa je delovna večerja, sta se lotila še drugih, hujših kriz letošnjega poletja: puča v Maliju (obe državi, sploh Francija, sta tam vojaško navzoči in se zavzemata za stabilnost v regiji), protestov v Belorusiji (oba voditelja podpirata protestnike, Macron je predlagal mediacijo EU ob sodelovanju z Rusijo), tragike v Libanonu (kako pomagati postaviti na noge Bejrut) in libijske problematike. Med večerjo sta se menda dotaknila še brexita, kakor najbrž nista mogla mimo podnebne problematike (kako doseči, da bo Evropa do leta 2050 ogljično nevtralna), že med konferenco sta se zavzela za zastrupljenega Alekseja Navalnega, Putinovega kritika, ki so mu pripravljeni, kot sta poudarila, ponuditi pomoč, od zdravniške do druge, tako v Franciji kot v Nemčiji.

Nemalo pozornosti sta namenila prav tako napetostim med Turčijo in Grčijo, pri čemer sta bila, kot je brati francoske analize, morda nekoliko manj ubrana; tudi zato, ker v Nemčiji živi okrog tri milijone Turkov, je uradni Berlin nemara spravljivejši do turškega voditelja. Toda uradni Pariz podpira nemška prizadevanja za posredovanje med sprtima stranema – kanclerka je izpostavila ključnost »pogajanj, dialoga in ne vojaškega pritiska« – ter zagovarja »stabilnost in evropsko suverenost«, suverenost države članice EU.


Ključni so dobri odnosi


Kakor je bilo zaznati na tiskovni konferenci in je v intervjuju za Le Parisien že pred srečanjem poudaril Clément Beaune, novi državni sekretar za evropske zadeve, je med voditeljema Francije in Nemčije čutiti veliko razumevanja, a ni bilo vedno tako. Zato je gotovo pomembna že simbolna vrednost obiska, kemija med Francijo in Nemčijo je za Evropo, močno v odnosu do Kitajske, Rusije, Turčije, Združenih držav Amerike, ključna, in odnos med Angelo Merkel in Emmanuelom Macronom da je zdaj dober. Dokaz je menda julija sprejet gromozanski in zgodovinsko pomemben evropski protikrizni paket, s katerim se je Nemčija solidarnostno spet bolj približala Franciji in njenim somišljenicam.


​Že Theresa May in Vladimir Putin


Angela Merkel je bila v poletno rezidenco Brégançon v občini Bormes-les-Mimosas tokrat povabljena prvič – nekateri francoski analitiki so obisk zaradi zapletenega zdravstvenega in geopolitičnega konteksta označili za zgodovinski –, je pa Macron na otočku pred dvema letoma gostil britansko premierko Thereso May in lani ruskega predsednika Vladimirja Putina. Med francosko-nemškimi predhodniki sta se v utrdbi Brégançon pred 35 leti srečala François Mitterrand in Helmut Kohl ...

Emmanuel Macron s kanclerkinim obiskom počasi končuje »umirjene in študijske počitnice« na Azurni obali, konec tedna se bo vrnil v Pariz. Tudi vlada bo začela v ponedeljek delati s polno paro.

Preberite še:

Komentarji: