»Končajmo delo!« Joe Biden spet kandidira za predsednika ZDA
»Končajmo delo!« S temi besedami je predsednik ZDA Joe Biden s podpredsednico Kamalo Harris napovedal ponovno kandidaturo za leto 2024. Osemdesetletni dolgoletni senator iz Delawara in podpredsednik v administraciji Baracka Obame je že zdaj najstarejši politik v Beli hiši, prvi demokrat pa verjame v svoje širše poslanstvo v sodobni Ameriki in svetu. »Vsaka generacija ima trenutek, v katerem je treba dvigniti glas za demokracijo. Dvigniti glas za temeljne svoboščine. Verjamem, da je ta naš,« je tvitnil v zgodnjem ameriškem jutru.
Biden je pred natančno štirimi leti napovedal svojo prvo predsedniško kandidaturo in tudi zdaj zagotavlja, da »ni ničesar, preprosto ničesar, česar ne bi mogli narediti skupaj«. Če je leta 2020 še veljal za kandidata ameriške sprave, pa je v treh letih svoje vladavine s političnim, gospodarskim in družbenim pomikom na do tedaj skrajno ameriško levico še bolj razklal ameriško družbo. Kar privrženci vidijo kot prenovo v slogu prelomnega predsednika Franklina Roosevelta, nasprotniki razumejo kot uničevanje Amerike.
Biden je videoposnetek, objavljen na twitterju, posnel v svoji počitniški vili na delawarski plaži Rehoboth Beach, zato odločitev ni povsem nova, z dolgoletno svetovalko Julie Chavez Rodriguez je tudi že imenoval voditeljico svoje kampanje. Že v napovedi letošnjih proračunskih spopadov je prepričeval, da hočejo republikanci Američanom srednjega razreda odvzeti pravice iz zdravstvenega zavarovanja za starejše Medicare in pokojninskega Social Security, sam naj bi se bojeval za dušo ameriškega naroda.
Kritiki demokratske programe in med njimi še posebej zadnji rešilni načrt iz marca 2021 ter druge ukrepe proti posledicam pandemije covida-19 vidijo kot kolosalno zapravljanje denarja ter s tem ameriške prihodnosti in res Američani trpijo zaradi drage hrane, goriva in drugih nujnih stvari, potem ko so demokratski voditelji in centralna banka Fed inflacijo označevali za prehodno. Biden bo moral volivce prepričati, da številne sedanje težave še vedno izvirajo iz boja proti pandemiji, druge pa naj bi prinesel ruski napad na Ukrajino.
Vse kaže, da bo na republikanski strani za nasprotnika spet dobil prejšnjega predsednika Donalda Trumpa, ki bo nastopal s svojimi dosežki v času pred covidom-19, zaznamovanimi s solidno gospodarsko rastjo, visoko zaposlenostjo z vračanjem Američanov na trg delovne sile vred, krčenjem regulacij in drugim. Trumponomika, kot v slogu štiri desetletja vladajoče gospodarske doktrine republikanskega predsednika Ronalda Reagana imenujejo Trumpove gospodarske dosežke, se bo v sedanji predsedniški kampanji soočila s prepričanjem nove monetarne teorije, da so državni posegi v gospodarstvo in družbo upravičeni in dobri. Pa četudi so podkrepljeni s tisoči in tisoči milijard dolarjev kot v primeru Bidnovih prvih treh let v Beli hiši.
Trump pa je v nedavnem televizijskem intervjuju priznal, da je sam sebi največji sovražnik, in res njegova napadalna retorika odbija številne sredinske volivce. Da ne more iz svoje kože, je pokazal tudi z grobimi napadi na republikanske tekmece s floridskim guvernerjem Ronom DeSantisom na čelu. Tudi v ozadju tokratne predsedniške kampanje pa bo vendarle potekal spopad za ameriško dušo, kot jo vidi v desetletjih globalizacije obubožan in obupan delavski razred. Ta se vsaj za zdaj ne nagiba k demokratskim programom vračanja proizvodnje domov, ki so v veliki meri podobni Trumpovim, saj verjame, da lahko le politik, kakršen je republikanski prvak, konča dolgoletno ameriško popuščanje Kitajski, drugim azijskim državam in tudi Evropi.
Tudi zato bo zunanja politika v središču prihodnjih ameriških političnih sporov. Predsednik Biden zagovarja vodenje v svetu skupaj z zavezniki in partnerji ter se je odločno postavil na stran napadene Ukrajine, Trump ali kateri koli drug republikanski predsedniški kandidat pa bo volivce prepričeval, da namesto besed štejejo dejanja. Na ameriški desnici obtožujejo, da si ruski predsednik Vladimir Putin s Trumpom v Beli hiši ne bi upal napasti Ukrajine, k agresiji naj bi ga spodbudil katastrofalno izveden ameriški umik iz Afganistana. Bidnovi nasprotniki kažejo tudi na širjenje vpliva Kitajske in Rusije na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Te obtožbe so neločljivo povezane z očitki o poslih družine Biden v obeh avtoritarnih supersilah, Ukrajini in drugod, ki so že predmet preiskav v republikansko vodenem predstavniškem domu ZDA. Nasprotniki demokratskega predsednika imajo v rokah številna opozorila ameriških bank zaradi dvomljivih finančnih nakazil iz tujine članom predsednikove družine, potem ko je o njih poročal prvi sin Hunter Biden v razvpitem pozabljenem prenosnem računalniku. Tega pri zveznem uradu FBI hranijo že iz prejšnje predsedniške kampanje, ameriško javnost pa pretresa tudi priznanje nekdanjega direktorja obveščevalne službe Cia Mika Morella, da je lažno zatrjevanje petdesetih nekdanjih visokih obveščevalnih uradnikov o prenosniku kot ruskem podtaknjencu organiziral na prošnjo dolgoletnega Bidnovega sodelavca in sedanjega zunanjega ministra Antonyja Blinkna.
Hunterja Bidna preganjajo tudi odvetniki nekdanje erotične plesalke Lauden Roberts, matere njegove le s pomočjo sodišča priznane štiriletne hčerke Navy. Triinpetdesetletni prvi sin bi rad znižal finančno podporo, a ni predložil dokazov zmanjšane finančne sposobnosti, in Robertsova zanj zahteva zapor. New York Post, ki je pred drugimi objavil večino razkritij o njem, domneva, da se skupaj z ženo Melisso in triletnim sinčkom Beaujem pred sodnim nalogom skriva – v Beli hiši, ki premore šestnajst sob za goste s kuhinjo, 35 kopalnicami, kegljiščem in zasebnim kinom.
Celo privržence skrbi tudi slaboten videz najstarejšega ameriškega predsednika, ki se veliko pogosteje od predhodnikov izogiba tiskovnih konferenc in intervjujev. Kljub temu je Biden pogosto žrtev besednih spodrsljajev – in dejanskih, kot kažejo padci med vzpenjanjem na predsedniško letalo Air Force One, za mnoge demokrate pa je še naprej največja obramba proti plazu »maga« politike. Tudi zato si za demokratsko predsedniško imenovanje vsaj za zdaj prizadevata le »gurujka samopomoči« Marianne Williamson in Robert F. Kennedy mlajši, ki se mu odreka viden del nekdanje predsedniške dinastije. Demokratom še posebej koristi republikanska kampanja proti splavu, ki odvrača volivke in mlade, v pomanjkanju gospodarskih uspehov pa bodo poudarjali tudi druge vidike nove ameriške kulturne vojne.
