Ločitveni dogovor z EU pred na videz nepremostljivo oviro
Britanski parlament najverjetneje ne bo potrdil ločitvenega dogovora, ključno vprašanje pa je, kaj se zgodi po tem.
Odpri galerijo
Theresa May je odločena, da bo božič preživela na Downing Streetu 10, tudi če britanski parlament prihodnji teden zavrne njen ločitveni dogovor z EU. Foto AP
Britanski parlament je začel razpravo o vsebini ločitvenega dogovora med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki so ga prejšnji mesec na vrhu v Bruslju potrdili voditelji EU. Petdnevni razpravi bo sledilo zgodovinsko glasovanje, predvideno za 11. december. Možnosti, da bi parlament potrdil dogovor, so izrazito majhne.
Parlamentarna aritmetika dogovoru ni nič bolj naklonjena, kot mu je bila konec prejšnjega meseca, ko ga je britanska premierka Theresa May prinesla iz Bruslja. Po najbolj pesimističnih napovedih bi lahko vlada glasovanje o dogovoru izgubila z razliko 200 poslanskih glasov.
Kaj se bo zgodilo v primeru zavrnitve dogovora v britanskem parlamentu, ni povsem jasno. Theresa May je zavrnila možnost, da bi lahko po glasovanju odstopila. Namesto tega naj bi vlada pospešila priprave na izstop države iz EU brez dogovora. Toda parlamentarna zavrnitev ločitvenega dogovora še ne bi pokopala. Analitiki verjamejo, da bi se vlada, če bi preživela zelo verjetno glasovanje o zaupnici, prej ali slej pred poslance vrnila s popravljeno različico kompromisa, ki ga je uspela doseči v pogajanjih z EU. Toda tudi pri drugem glasovanju bi po vsej verjetnosti naletela na že znano oviro. Dejstvo je, da v parlamentu ni poslanske večine za nobeno od možnih različic brexita.
Kakršno koli iskanje alternative premierkinemu dogovoru bi iz tega razloga zahtevalo ogromno časa, ki pa ga Združeno kraljestvo nima. Predlogi, da bi lahko zagato rešili z novim referendumom, povsem zanemarjajo dolgotrajne zakonske procedure, ki bi bile potrebne za sklic še enega glasovanja. Poleg tega bi moralo Združeno kraljestvo odložiti brexit (predviden za 29. marec prihodnje leto) in prositi EU za podaljšanje pogajalskega obdobja.
Če drži današnje mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU, bi lahko država namesto podaljšanja pogajalskega obdobja enostransko razveljavila uveljavitev 50. člena. Teoretično bi lahko proces izstopanja začela znova. Toda takšen manever za zdaj bolj spominja na znanstveno fantastiko kot na realni scenarij.
Pred kako veliko oviro se je znašel dogovor z EU, kaže drama, ki se je danes odvila v britanskem parlamentu še pred začetkom razprave o 600 strani dolgem dokumentu. Vlada je namreč s prepričljivo razliko izgubila dva glasovanja. V prvem je parlament od nje zahteval, da objavi vsebino vseh nasvetov, ki jih je dobila v zvezi s pravnimi posledicami ločitvenega dogovora. V drugem pa je potrdil dopolnilo k zakonu o izstopu iz EU, ki poslancem omogoča, da v primeru zavrnitve dogovora dopolnijo oziroma zavrnejo kakršen koli alternativen predlog, med drugim izstop brez dogovora.
Parlamentarna aritmetika dogovoru ni nič bolj naklonjena, kot mu je bila konec prejšnjega meseca, ko ga je britanska premierka Theresa May prinesla iz Bruslja. Po najbolj pesimističnih napovedih bi lahko vlada glasovanje o dogovoru izgubila z razliko 200 poslanskih glasov.
Kaj se bo zgodilo v primeru zavrnitve dogovora v britanskem parlamentu, ni povsem jasno. Theresa May je zavrnila možnost, da bi lahko po glasovanju odstopila. Namesto tega naj bi vlada pospešila priprave na izstop države iz EU brez dogovora. Toda parlamentarna zavrnitev ločitvenega dogovora še ne bi pokopala. Analitiki verjamejo, da bi se vlada, če bi preživela zelo verjetno glasovanje o zaupnici, prej ali slej pred poslance vrnila s popravljeno različico kompromisa, ki ga je uspela doseči v pogajanjih z EU. Toda tudi pri drugem glasovanju bi po vsej verjetnosti naletela na že znano oviro. Dejstvo je, da v parlamentu ni poslanske večine za nobeno od možnih različic brexita.
(Ne)realni scenariji
Kakršno koli iskanje alternative premierkinemu dogovoru bi iz tega razloga zahtevalo ogromno časa, ki pa ga Združeno kraljestvo nima. Predlogi, da bi lahko zagato rešili z novim referendumom, povsem zanemarjajo dolgotrajne zakonske procedure, ki bi bile potrebne za sklic še enega glasovanja. Poleg tega bi moralo Združeno kraljestvo odložiti brexit (predviden za 29. marec prihodnje leto) in prositi EU za podaljšanje pogajalskega obdobja.
Če drži današnje mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU, bi lahko država namesto podaljšanja pogajalskega obdobja enostransko razveljavila uveljavitev 50. člena. Teoretično bi lahko proces izstopanja začela znova. Toda takšen manever za zdaj bolj spominja na znanstveno fantastiko kot na realni scenarij.
Pred kako veliko oviro se je znašel dogovor z EU, kaže drama, ki se je danes odvila v britanskem parlamentu še pred začetkom razprave o 600 strani dolgem dokumentu. Vlada je namreč s prepričljivo razliko izgubila dva glasovanja. V prvem je parlament od nje zahteval, da objavi vsebino vseh nasvetov, ki jih je dobila v zvezi s pravnimi posledicami ločitvenega dogovora. V drugem pa je potrdil dopolnilo k zakonu o izstopu iz EU, ki poslancem omogoča, da v primeru zavrnitve dogovora dopolnijo oziroma zavrnejo kakršen koli alternativen predlog, med drugim izstop brez dogovora.
Pravobranilec: Britanija lahko razveljavi odločitev o izstopu
Združeno kraljestvo lahko po mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU Manuela Camposa Sancheza-Bardona enostransko, brez soglasja evropske komisije ali drugih držav članic, prekine proces izstopanja iz Unije. Pravobranilčevo mnenje zavrača dosedanje trditve britanske vlade in evropske komisije, da je možno proces izstopa države članice iz EU ustaviti le v primeru, če se s tem strinjajo vse članice. Vprašanje je, ali se bodo z njim strinjali tudi sodniki najvišjega sodnega organa Unije, ki bodo odločitev o občutljivem pravnem vprašanju morda sprejeli še ta mesec. Odločitev bo podana na podlagi prošnje za interpretacijo evropske zakonodaje, ki jo je na Sodišče EU septembra letos naslovilo škotsko sodišče.
Združeno kraljestvo lahko po mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU Manuela Camposa Sancheza-Bardona enostransko, brez soglasja evropske komisije ali drugih držav članic, prekine proces izstopanja iz Unije. Pravobranilčevo mnenje zavrača dosedanje trditve britanske vlade in evropske komisije, da je možno proces izstopa države članice iz EU ustaviti le v primeru, če se s tem strinjajo vse članice. Vprašanje je, ali se bodo z njim strinjali tudi sodniki najvišjega sodnega organa Unije, ki bodo odločitev o občutljivem pravnem vprašanju morda sprejeli še ta mesec. Odločitev bo podana na podlagi prošnje za interpretacijo evropske zakonodaje, ki jo je na Sodišče EU septembra letos naslovilo škotsko sodišče.
