Macron, ideologija in sociala

Stavkajoči in protestniki se bodo danes dvignili v domala vseh sektorjih
Fotografija: Emmanuel Macron
Foto: AFP
Odpri galerijo
Emmanuel Macron Foto: AFP

Aktualna francoska slika ni ravno spodbudna, vsaj po ekonomskih kazalcih ne, a tudi reformističnemu Emmanuelu Macronu ne kaže sijajno; prav tako zato ne, ker mu očitajo »ideološko« razgradnjo socialne države. Številni nezadovoljni Francozi bodo zato danes stavkali.

»Protisocialna« politika, kakršno vodi macronizem, se zdi mnogim nesprejemljiva, zato k tokratni »splošni in nacionalni stavki« pozivajo sindikati CGT (Generalna konfederacija dela), FO (Delavska sila) in Solidaires (Solidarni), pa tudi študentska organizacija Unef in dijaška zveza UNL. Ob delavcih in mladih naj bi po malone vseh koncih države solidarnostno stavkali in protestirali še upokojenci, ki se bodo, po napovedih, vnovič povezali 18. oktobra.


Prizadeti malone vsi sektorji


Stavkajoči in protestniki se bodo danes dvignili v domala vseh sektorjih: od javnih storitev in izobraževanja do energetike in zdravja. S tako radikalnim korakom, kakršen je stavka, hočejo sporočiti, da: nasprotujejo napovedani reformi pokojninskega sistema, posegom v javne storitve in zdravstveni sistem, uničenju delovnih mest zaradi propadanja industrije, zamrznitvi socialnih doklad, razgradnji dosedanjega sistema zavarovanja ob brezposelnosti, predrugačenju vpisnih pogojev v visokošolski sistem, zaradi česar bodo revnejši sloji menda še dodatno prikrajšani, in še čemu.

Tudi reforma francoskih železnic (SNCF), ki predvideva privatizacijo, je tema, ki – po ponavljajočih se prometnih infarktih med rednim stavkanjem železničarjev – že vse od pomladi buri duhove. Po izjavah sindikalistov oblast od reforme do reforme organizirano sesuva zgledni model francoske socialne države, kakor ne manjka še drugih očitkov na račun poudarjeno liberalističnih pristopov predsednika Emmanuela Macrona; menda vodijo v še večje neenakosti in uničenje kolektivnih pravic.


Širša optika


Ker sindikalisti napovedujejo socialne proteste še v prihodnje (in čeprav so ti med Francozi stalnica), bo treba prav tako v Franciji pogledati širše na človeka: kako ta ni le homo economicus, opozarja ekonomist in nobelovec Jean Tirole za Le Monde. Podobno kot številne evropske družbe tudi počasna francoska država ne sledi bliskovitim tehnološkim, ekonomskim, družbenim, ekološkim ... spremembam in ne zna ali noče zamenjati preživete optike 20. stoletja.

A humanistično predrugačen pogled na sodobnika in kolektiv je nujen, kakor je skrajni čas, pozivata sociologa Luc Boltanski in Arnaud Esquerre, da bi ekonomijo in sociologijo interdisciplinarno povezali k skupnemu cilju: k človeškim bitjem, ki moderno delujejo v družbi. A dokler bosta vedi med seboj tekmovali, ne pa prvenstveno sodelovali, ni pričakovati nove družbene pogodbe. Zato bodo Francozi še vnaprej stavkali ..., kljub brezštevilnim macronističnim reformam in prav zaradi njih.

Preberite še:

Komentarji: